Oglas
Poseben odbor, ki deluje znotraj Evropske unije in ki vodi pobudo za prepoznavanje skupne evropske dediščine, je namreč partizanski bolnici Franja in spominski cerkvi sv. Duha na Javorci nad Tolminom namenil znak evropske dediščine. Odbor je objekta prepoznal kot del skupne evropske dediščine, kar Slovenijo zavezuje k večji odgovornosti pri ravnanju z obema spomenikoma oziroma k ohranjanju njune avtentičnosti. Prvi slovenski spomenik, ki je prejel to priznanje, so bile ljubljanske Žale.
Zadoščenje za spodrsljaj pri UnescuPodelitve znaka evropske kulturne dediščine partizanski bolnici Franja se bo udeležil tudi slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti, poudarjanja pomena Franje v evropskem kulturnem prostoru pa se zaveda tudi župan občine Cerkno - občina je lastnica objekta - Jurij Kavčič. Kavčič je dejal, da je današnji dogodek za vse, ki skušajo ohraniti Franjo, velik dogodek, še posebej zaradi neuspešne kandidature Franje za uvrstitev na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine.
Simbol zavezanosti humanističnim vrednotam
Bolnica Franja velja za enega ključnih spomenikov na velike preizkušnje in trpljenje slovenskega naroda med drugo svetovno vojno. Franja je začela delovati 23. decembra 1943, torej v času vojne, in sicer v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem. Do konca vojne se je v Franji zdravilo okoli 1.000 borcev, tudi tujcev. Ravno zato, ker so v Franji zdravili tudi tujce in celo pripadnike sovražnih enot, je bolnica obenem tudi simbol zaveze zapovedim Ženevske konvencije, ki med drugim določa ravnanje z vojnimi ujetniki, in večno veljavnim humanističnim vrednotam.
Cerkveni spomenik na soško fronto
Z vojnimi vihrami na slovenskem ozemlju je povezana tudi spominska cerkev sv. Duha na Javorci nad Tolminom. Leseno cerkvico v secesijskem slogu so zgradili v spomin na tisoče, ki so med prvo svetovno vojno padli na soški fronti. Podobo objekta, ki je bil dokončan novembra leta 1916, so definirali Remigius Geyling (avtor arhitekture in dekoracije), Geza Jablonsky (gradbenik in vodja del) in Anton Perathoner (leseni del oltarja).
Cerkvica je v javnosti precej manj znana kot bolnica Franja. Tudi zato so se v Lokalni turistični organizaciji Sotočje, ki skrbi za objekt, razveselili podelitve znaka evropske dediščine. S pridobitvijo tega priznanja se bo namreč povečala prepoznavnost cerkvice, ki bo po besedah direktorja omenjene organizacije Janka Humarja postala najžlahtnejši arhitekturni in umetniški spomenik na Tolminskem.
Spomeniki z vseevropskim pomenom
Pobuda za prepoznavanje objektov skupne evropske kulturne dediščine je precej mlajša od prepoznavanja spomenikov svetovne kulturne in naravne dediščine, za katero od začetka sedemdesetih let 20. stoletja stoji Unesco. Evropski projekt je še ena izmed pobud, s katero želi Evropska unija spodbuditi zavedanje o pomenu skupne skrbi držav članic za "kulturne fenomene", ki so nastali in se do danes ohranili na njenem ozemlju. Zato naj bi šlo predvsem za poudarjanje spomenikov, katerih pomen sega onkraj meja države, v kateri stojijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje