France Prešeren in Ljudevit Gaj sta bila sodobnika, ki ju je povezovalo delovanje za narodni preporod v 19. stoletju.

Predsednika sta že dopoldne odkrila spomenik hrvaškem politiku, jezikoslovcu, ideologu, novinarju in književniku Ljudevitu Gaju v Severnem mestnem parku v Ljubljani. Spomenik sicer stoji že od oktobra lani, a zaradi pandemije doslej ni bilo priložnosti za njegovo slovesno odkritje. Idejo za postavitev spomenika je dala Zveze hrvaških društev v Sloveniji; skulptura je delo akademskega kiparja Marijana Mirta.

Narodna prebuditelja, ki sta naredila konec črkarski pravdi
Slovenski predsednik je v uvodu poudaril, da bo v času, ko je doma, v Evropi in po svetu toliko delitev in razhajanj, ta teden prazničen, "bo slavljenje prijateljstva, dobrososedstva in sožitja". Spomnil je, da je Gaj izjemnega pomena za hrvaško narodno prebuditeljstvo, saj ni bil le izdajatelj prvega časopisa v hrvaškem jeziku, avtor pisave in pesnik, pač pa tudi spreten politik. Gaj in Prešeren sta bila sodobnika in na neki način tudi sopotnika, na Slovenskem pa je gajica pomagala preseči kulturni boj – črkarsko pravdo, v kateri je sodeloval tudi Prešeren, ki se je pozneje ogrel za gajico, je še dejal.

"Boljše sosede, kot je Slovenija, nimamo"
Milanović je povedal, da so dobri odnosi med Hrvaško in Slovenijo dejstvo ter da "boljše sosede, kot je Slovenija, nimajo". Kot je dejal, bi bil srečen, če bi Hrvaška takšne odnose imela tudi z drugimi sosednjimi državami: razumne, s pravo mero emocij ter bolj ali manj rešenimi vsemi ključnimi vprašanji in zavestjo, da je težave mogoče reševati le s pogovorom, razumevanjem, dialogom in včasih tudi z dialektiko.

Gaj je po njegovih besedah "tisto evropsko na Hrvaškem, kar je obstajalo vedno, česar se občasno niso niti zavedali". Spomnil je, da je Gaj v svojem času sodeloval z ljudmi s slovenske strani meje ter da je za osnovo hrvaškega jezika namesto kajkavščine izbral narečno skupino štokavščino.

Popoldan sta se predsednika v Zagrebu udeležila še odkritja spomenika največjemu slovenskemu pesniku Prešernu. Spomenik je postavljen v Aleji pesnikov ob zagrebškem jezeru Bundek, so potrdili v Pahorjevem uradu. Na obeh, ljubljanski in zagrebški slovesnosti, sta bila Pahor in Milanović glavna govorca.

Poleg obeh predsednikov so se slovesnosti v prestolnicah udeležili tudi predstavniki mestnih oblasti Ljubljane in Zagreba ter organizatorjev postavitve spomenikov, zveza hrvaških društev v Sloveniji in slovensko kulturno društvo Slovenski dom v Zagrebu.

Srečanje spada v okvir kulturnega sodelovanja obeh držav. Ob robu predsednika ne načrtujeta delovnih ali uradnih pogovorov. Milanović bo sicer Pahorja v Zagrebu gostil še na kosilu.

Pahor in Milanović se pogosto srečujeta. Nazadnje sta imela delovno srečanje v Kostanjevici na Krki, kjer je potekala redna predsedniška trilaterala z avstrijskim kolegom Alexandrom Van del Bellnom. Govorili so o pospešitvi cepljenja proti covidu-19, širitvi EU-ja na države Zahodnega Balkana ter jedrski elektrarni Krško.

V četrtek bo Borut Pahor v Novi Gorici gostil italijanskega predsednika Sergia Mattarello, nato bosta obiskala Gorico, kjer ga bo italijanski predsednik pričakal s častmi, zvečer pa bosta na Trgu Evrope "naslovila skupno evropsko prihodnost", je povedal.