Zupanič je opozoril, da politika na deklarativni ravni govori o tem, da naj gre kultura na trg, vendar ob tem ne vzpostavi pogojev, da bi tam lahko delovala. Po njegovem mnenju bi bilo dobro, da bi že vzpostavljene mreže poskrbele za čim večjo stopnjo interakcije in skušale biti v dialogu s politiko. Prav tako je predlagal, naj se razprava na omenjeno temo prenese v parlamentarni odbor za kulturo.

Direktorica Špas teatra Urška Alič je pojasnila, da se v gledališču, ki v celoti živi od prodaje vstopnic, odločijo za eno predstavo, za katero vedo, da bo tržno uspešna, poleg nje pa uprizorijo še tekst, ki se ga, kot je dejala, ne bi sramovalo nobeno institucionalno gledališče, vendar pa pri njem računajo na manj ponovitev. Z uspešnicami gostujejo po Sloveniji, vendar potrebujejo dovolj veliko dvorano, da lahko pokrijejo stroške. Vstopnice tržijo sami, dvorane pa najemajo po velikokrat tržnih cenah. Obenem tudi abonma, v sklopu katerega poleg lastnih ponujajo predstave drugih gledališč.
Urška Alič je izrazila željo, da bi jim kulturni domovi prišli nasproti glede višine najemnin za dvorane, institucionalna gledališča pa z dialogom glede usklajevanja. V predstavah namreč večinoma angažirajo mlade igralce, sodelujejo pa tudi z že zaposlenimi igralci.
"Kultura ne bi smela biti v celoti podrejena trgu"
Janoš Kern, predsednik Združenja kulturnih domov regionalnega pomena in direktor Ustanove Imago Sloveae, meni, da zahtevne in kakovostne kulturne vsebine običajno niso ekonomsko učinkovite, zato kultura ne bi smela biti v celoti prepuščena trgu. Na Slovenskem imamo velik potencial v umetnikih, imamo dobro razvite kulturne zavode, nimamo pa, kot je prepričan, producentov v kulturi.
Imamo zelo dobro razvito mrežo kulturnih domov, ki pa se v zadnjem času spopadajo s pomanjkanjem programskih sredstev, poleg tega je nedorečeno sodelovanje z javnimi zavodi v kulturi, zaradi česar pada kakovost. Kot dober primer preživetja z zelo malo sredstvi pa je izpostavil Ustanovo Imago Sloveniae.
Najprej urediti trg glasbenih pravic
Glasbenik Gal Gjurin pravi, da so razmere kaotične na vseh področjih. Najprej bi bilo treba urediti trg glasbenih pravic, nato si želijo, da bi avtorji in izvajalci, ki trenutno sodijo pod ministrstvo za gospodarstvo, prišli pod ministrstvo za kulturo. Glasbenik in skladatelj Igor Leonardi je izpostavil visoko obdavčenost avtorskih honorarjev, ki bo ustvarjalce na področju glasbe prisilila v institucionalizacijo.
Problematiko trga na področju likovne umetnosti je predstavil Tevž Logar, ki deluje v Projektnem prostoru Galerije Gregor Podnar. Prostor je zelo majhen in trg kljub produkciji ne deluje. Logar je poudaril, da bi morala kulturna politika zagotoviti mehanizme, ki bi omogočili njegovo delovanje. Prav tako bi bilo treba slovenske akterje vpeti v mednarodno okolje.