Slika iz leta 1977 v živahno rdeči in rumeni barvi, ki se nanašata na barvno shemo kulturne revolucije, je takrat dosegla vrednost dobrih pol milijona evrov. Warhol je zasnoval serijo Maovih portretov po tem, ko je ameriški predsednik Richard Nixon leta 1972 obiskal Kitajsko.
Kitajske politične razmere so ga zanimale že pred tem: "Veliko berem o Kitajski. Zelo so zagonetni. Ne verjamejo v kreativnost. Imajo edino sliko Mao Cetunga. Ta je neverjetna, videti je kot svileno platno." Naslednje leto je ustvaril prvi portret komunističnega voditelja na osnovi fotografije iz njegove znamenite Male rdeče knjige. Warhola je navdihnila vzporednica med komunistično propagando in ameriškimi mediji, vzporednica med ustvarjanjem kulta – z Mao Cetungom podobno kot z filmskimi zvezdami na Zahodu. Ti portreti, s katerimi je transformiral uradno podobo kitajskega voditelja in ki so nadaljevali portrete zvezd, kot sta Marilyn Monroe in Elvis Presley, pa so veliko bolj barviti kot druga njegova popartistična dela iz 60. let z močnimi, barvitimi in jasno razvidnimi potezami čopiča.
Najdražji je bil Richterjev Zid
Najvišjo ceno na dražbi je doseglo delo nemškega umetnika Gerharda Richterja Wand (Zid) iz leta 1994, za katero je kupec odštel 17,4 milijona funtov (21,2 milijona evrov).
Težko pričakovana dela, ki so bila dolgo v zasebni lasti
Platno Brez naslova (Rim) Cya Twomblya iz leta 1964, ki je na trg prišlo po 40 letih v zasebni zbirki, je pritegnilo vsaj pet kupcev in na koncu doseglo ceno 12,2 milijona funtov (skoraj 15 milijonov evrov), kar je najvišja cena, ki jo je kdaj dosegla Twomblyjeva slika na dražbi. Je pa Twombly na dražbi lastnih del že prodal serijo risb za 21,7 milijona funtov (26,4 milijona evrov).
Zelo iskano je bilo tudi platno Alberta Burrija iz leta 1963, ki prav tako dolgo ni bilo na trgu. Za 3,7 milijona funtov (4,5 milijona evrov) ga je kupil umetniški trgovec David Nahmad, ki je noč pred tem 4,7 milijona funtov (5,7 milijona evrov) odštel za Burrijevo platno na dražbi hiše Christie's. Nahmad Burrijeva dela zbira že 50 let: "Burri je bil moj prijatelj. Slike lahko posodimo muzeju Guggenheim za prihajajočo razstavo."
Vrednosti, ki rastejo
Slika Luciana Freuda Head on a Green Sofa, za katero je sam verjel, da je eno njegovih najboljših del, je bila prodana za 2,9 milijona funtov (3,5 milijona evrov).
Olyvia Kwok iz angleškega podjetja za umetniško trgovanje in posojanje je Basquiatovo sliko Water-Worshipper leta 1984 kupila za 2,5 milijona funtov (3 milijone evrov), kar je nekoliko pod ocenjeno vrednostjo. Le pred tremi leti je delo na dražbi iste hiše v Parizu doseglo 600 tisoč evrov nižjo ceno. "Pričakujemo, da bomo v 18 mesecih vrednost slike podvojili," je povedala Kwokova.
Trgovanje z umetninami je tako jasno posel, ki ga težko enačimo zgolj z umetnostjo. Tako kot vsak ima tudi ta trg svoja pravila. Kako v letu in pol podvojiti vrednost slike, kot napovedujejo za Basquiatovo delo, ali kako v 14 letih zvišati ceno za 18-krat, je poslovno znanje, ki z dejstvi in številkami "dokazuje, kako daleč je trg za sodobno umetnost prišel," kot je povedal Alexander Branczik, vodja za sodobno umetnost pri dražbeni hiši Sotheby's v Londonu.