"Podatki uhajajo iz naših telefonov na veliko različnih načinov in ti so včasih zares zahrbtni ali nepričakovani," pravi medijski umetnik Kyle McDonald, ki je s pomočjo umetniškega sodelavca Suryo Mattuja ustvaril instalacijo, imenovano Wi-Fi Whisperer (Wi-Fi šepetalec).

Na Moogfestu, festivalu glasbe, umetnosti in tehnologije v Durhamu v Severni Karolini, je postavil instalacijo, ki lovi podatke s telefonov, tablic in računalnikov. Ko so obiskovalci festivala šli mimo instalacije, je ta ugrabila nezavarovane podatke z njihovih naprav in jih prikazala na zaslonu kot srhljiv, demonski glas Big Brotherja pa se je iz skritega zvočnika zaslišal šepet, ki je prebral tok podatkov. "Na neki način je, kot bi gledal nekomu čez ramo, le da to delaš, ne da bi mu res gledal čez ramo," pravi McDonald.

Umetnik je sestavil lastne naprave, s katerimi se je uglasil z različnimi frekvencami odprtih brezžičnih kanalov. "Vemo, kje so podatki v zraku," pravi. "Običajno so ti paketi poslani od ene naprave do druge, a ni razloga, da ne bi mogel stati zraven in poslušati te iste podatke, kot da sem jaz ta naprava, ki so ji bili podatki namenjeni."

Wi-Fi šepetalec ve, kaj ste brali in kaj všečkali
Ker se je povezal z brezžičnim internetnim ponudnikom na festivalskem prizorišču, si je lahko prisvojil še nekoliko več podatkov kot običajno. Wi-Fi šepetalec je vedel vse – s katerimi omrežji se je posameznik z napravo pred kratkim povezal, katere spletne strani je obiskal, naslov MAC, kakšno je gostiteljsko ime računalnika ali telefona, kateri strežnik spletnega prometa je uporabljan, dostopno je celo besedilo z obiskane spletne strani. "Natančno lahko vidite, katere članke so si ljudje ogledovali in katere komentarje so všečkali," pravi McDonald.

Podjetja si pomagajo pri vzpostavljanju potrošniških profilov
Takšne načine pridobivanja podatkov uporabljajo tudi podjetniška logika pri vzpostavljanju potrošniških profilov. Podjetje Nordstrom je na primer leta 2012 začelo slediti wi-fi signalom iz telefonov strank, da bi določili njihov natančni položaj v trgovini. Čeprav je podjetje trdilo, da ne počnejo nič drugega kot spletni ponudniki delajo s piškotki, se potrošniki niso strinjali in Nordstrom je moral prekiniti eksperiment. A tak pristop uporabljajo tudi analitična podjetja za zbiranje, kot pravijo, anonimnih podatkov, da bi ugotovili, kje natančno se stranke nahajajo v trgovini in koliko strank odide iz trgovine, ne da bi kaj kupili.

Neposredna izkušnja pomaga razumeti takojšen učinek varnostnih vprašanj
McDonald opozarja, da se nas veliko tega oddajanja osebnih informacij prek telefonov niti ne zaveda. Res pa se je to zavedanje o nadzoru v zadnjih letih oziroma po Snowdnu spremenilo. Kot pravi, je ob začetku svojih umetniških del, povezanih z varnostjo, res razumel umetnikovo odgovornost v dviganju zavedanja o tem dogajanju, zdaj pa umetniki niso več žvižgači, ampak njihovo vlogo dopolnjujejo, saj ljudem pomagajo razumeti takojšen učinek varnostnih vprašanj. "Ugotovil sem, da so žvižgači dobri za dviganje zavedanja, umetniki pa so v nečem drugem, in sicer v tem, da ljudem omogočijo neposredno izkušnjo stvari," pravi McDonald o obratu perspektive v njegovem delu.

Ljudje se na njegov projekt večinoma odzivajo na dva načina. Ali si mislijo, da je to grozljivo, ali pa se sprašujejo, kaj lahko storijo glede tega. McDonald rad pojasni, kakšni so tisti preprosti koraki, s katerimi lahko reduciramo količino uhajajočih podatkov. Priporoča, da onemogočimo Wi-Fi in Bluetooth, kadar ju ne uporabljamo, da se ne povezujemo z nezavarovanimi brezžičnimi omrežji, da uporabljamo zasebna virtualna omrežja, preverimo, ali so aplikacije zakodirane s protokolom HTTPS, slednje preprečuje tudi takšno uhajanje podatkov, kot ga izrablja sam.