Ob tej priložnosti se bodo v muzeju pogovarjali o najnovejših dognanjih o odnosu Karlinove (1889-1950) in njenega kitajskega zaročenca Xu Jongluna ter uprizorili Xujevo snubitev.

Kulturna antropologinja in etnologinja Barbara Trnovec pojasnjuje, da Xu ni bil ne prvi ne zadnji moški v življenju Karlinove, bil pa je najverjetneje edini, s katerim se je zaročila in se nameravala poročiti. Prav te dni mineva 100 let, odkar sta skupaj prišla v Celje, na obisk k njeni mami Vilibaldi, da bi se pogovorili o potovanju z vlakom na Kitajsko, kjer naj bi se poročila.

Spoznala sta se, ko je bila Alma že peto leto v "prostovoljnem izgnanstvu" v Londonu, kamor je kot 19-letnica odpotovala jeseni 1908. Želela je pobegniti od malomeščanskega Celja in njegovih pritiskov.

"Miniaturna izdaja Kitajca"
V Londonu se je Karlinova preživljala s prevajanjem in poučevanjem tujih jezikov. Po doslej zbranih podatkih se je s Xujem prvič srečala nekega januarskega večera leta 1913, ko ga je obiskala na njegovem domu v Hampsteadu. Opisala ga je kot "miniaturno izdajo Kitajca".
Njegovo znanje jezikov in splošno razgledanost je Alma ocenila kot pomanjkljivo. Ko mu je pozneje poskušala približati evropsko zgodovino in književnost, ni kazal za to nikakršnega zanimanja. Vljudno, vendar očitno zdolgočaseno jo je poslušal in nemudoma pozabil vse, kar je slišal.

Erlkönig in snubitev
Dan pred načrtovanim samomorom se je Alma hotela posloviti od svojega učenca. Podarila mu je knjigo nemških pesmi in mu jih pred slovesom prebirala. Ko je prebrala Goethejevo pesem Erlkönig, je zahteval knjigo in pesem še sam naglas prebral. Nepopisno je bilo njeno veselje, saj je menila, da je takrat našla pot do njegove duše. Na njeno vprašanje, čudovito, mar ne, je mirno odvrnil s "fino". Nato je zaprl knjigo in jo vprašal: "Gospodična Karlin, hočete postati moja žena?"

Karlinova je z odgovorom oklevala, a tretjič je odgovorila z "da".

Xu postal junak romana
Prihod v Celje skupaj s Xujem je bil za Almo veliko razočaranje zaradi različnih govoric, čeprav njena mama poroki ni nasprotovala. V začetku leta 1914 je zaroko vseeno razdrla, ko je živela na Norveškem, pa je začela pisati roman z naslovom Moj mali Kitajec. Izšel je leta 1921, ko je bila pisateljica že na poti okoli sveta.