Močan poudarek pa bo tudi na satiri, za katero se zdi, da je večno aktualen fenomen za opozarjanje na družbene in individualne anomalije, s katerimi se spopada posameznik današnjega časa.

Libreto za opero, kabaret, kolaž songov: variacije glasbenega izraza
Junijski nabor Uredništva igranega programa bo otvorila radiofonska priredba prvega slovenskega libreta za kratko opero, ki jo je napisal Feliks Anton Dev z duhovniškim imenom oče Janez Damascen Dev. Libreto Belin naj bi med leti 1780 in 1782 uglasbil skladatelj in organist Jakob Zupan, vendar se glasbeno gradivo žal ni ohranilo. Radijska uprizoritev v režiji Aleša Jana pa se konceptualno-dramaturško ukvarja tudi z možnostmi besedilne sheme in njenega (možnega) zapisa po glasbenem vzorcu. Speven baročni dramolet, za katerega je izvirno glasbo ustvaril Darijan Božič, pa poje in pripoveduje o menjavi letnih časov kot metaforičnim bojem med dobrim in zlim – ta značilni poganski motiv je bil v času nastanka operete sicer pogost motiv tudi v slikarstvu. Belin bo na sporedu v četrtek, 1. junija, ob 22.05 na Programu Ars.

Zabavno zvočno potovanje čaka tudi poslušalce radijske igre na Prvem programu: radijska igra Ajzenponar je kolaž songov in dialogov, v katerem se prepletajo dogodivščine z železnico tako ali drugače povezanih posameznikov. Radijsko igro v produkciji Radia Maribor je napisal slovenski pisatelj Smiljan Rozman, zvočno potovanje pa je režiral Janez Jemec. Dinamična in duhovita vožnja z vlakom nam tudi s pomočjo izvirne glasbe Wernerja Ussarja pokaže, da se v daljo navsezadnje ne vrtijo le kolesa, temveč tudi stvari in ljudje. Radijska igra bo na sporedu v torek, 6. junija, ob 21.05.

Pojoče bo tudi v četrtek, 8. junija, ko bo na programu Ars na sporedu radijski Kabaret, ki ga je iz delov literarnega opusa Ivana Roba izoblikovala prirejevalka Mojca Jan Zoran. Skozi poetično-glasbeni mozaik, ki ga spremlja kitarist Tomaž Fatur, se poleg avtorjevih spominov iz predvojne Ljubljane pojavljajo tudi parodične odslikave slovenskih literarnih junakov. Satirično radijsko igro, znotraj katere se kot rdeča nit vlečejo predvsem večna vprašanja o posameznikovih težavah, je režiral Mirč Kragelj, protagonista avtorja Ivana Roba pa je glasovno interpretiral Jurij Souček.

Nabor zaključuje še ena satirična radijska igra produkcije tržaškega Radia Trst A, ki bo na sporedu v ponedeljek, 5. junija ob 22.05 na programu Ars. Latinski naslov Carsolinae eden reservae v prevodu pomeni Paradiž kraškega rezervata, v radijski igri pa avtor Drago Gorup v satirični maniri izpisuje več nians problematike tržaških Slovencev. Igro je režiral Jože Babič.

Kratke radijske igre: aktualne satirične osti, uperjene v Slovenca
Po majski štiridelni seriji zvočnih avtoportretov, ki jih skupaj z učenci Ciriusa Kamnik zasnovala avtorica idejne zasnove Ana Krauthaker, bo v prvem junijskem terminu kratke radijske igre na sporedu še ena kratka radijska igra v njeni režiji: 3. junija ob 22.40 bo na Prvem programu na sporedu Kozarček za zdravje slovenskega dramatika Frančka Rudolfa. Satirična radijska igra znotraj teme odvajanja od alkohola razkriva nepremagljivo moč navade opijanja – protagonistov opravičujoč vzklik "Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!" pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem težava, s katero se v našem prostoru srečujemo večkrat, kot bi si želeli.

1. junija bo na sporedu kratka radijska igra Rudija Šeliga s pomenljivim naslovom Pogovor po noči, imenovani noč dolgih peres, ki jo je Irena Glonar režirala leta 2001. Gre za duhovito farso na takratne, nekoliko pa tudi na današnje politične razmere, znotraj katerih po avtorjevih besedah junake igre vodi takšen moralni imperativ: "Kdor se odloča za politiko, mora vedeti, da je dal glas za kupčijo." Osrednje like, tri kapslje, so interpretirali Gojmir Lešnjak Gojc, Sašo Hribar in Janez Hočevar Rifle.

Sredni termini kratke radijske igre še naprej ostajajo rezervirani za cikel portretnih študij najpomembnejših ustvarjalcev radijske igre na Slovenskem, ki ga Uredništvo igranega programa na program uvršča ob slavnostni 60. obletnici programa Ars. 7. junija bo na sporedu portretna študija Brez kulture bi bili roboti, ki v ospredje postavlja pesnika in nekdanjega urednika Uredništva igranega programa Cirila Zlobca. Z njim se je pogovarjala avtorica portreta, režiserka Špela Kravogel.

Otroške navihanosti in spoznanja
Tudi v prvem junijskem terminu otroške radijske igre se bo pelo in vrtelo, tokrat v izvirni glasbi Urbana Kodra: 4. junija bo na sporedu igra Škratek Lučka, ki je delo enega najbolj plodovitih ustvarjalcev slovenske mladinske igre Franeta Puntarja. V režiji Metke Rojc poetična radiofonska igra v ospredje postavlja neskončno materinsko ljubezen do otrok, ki so pogosto tudi sami kot lučke. Glavno vlogo Škratka je odigrala mala Gejno Jakič, ki smo ji lahko pred kratkim prisluhnili v radijski igri za otroke Zajček Peter, vlogo Mame pa je odigrala Borštnikova nagrajenka Anica Kumer.

Radijska igra Toma Kočarja z naslovom Čisto novi rolerji pa opozarja na to, da materialne dobrine in denar ne prinašajo zadovoljstva ter da je v življenju bolj pomembno biti dobrosrčen in iskren. To spoznava tudi mladi Luka, ki si zelo želi nove rolerje, a mu jih njegova mama samohranilka ne more kupiti. Težave pa se za Luko začnejo, ko njegov prijatelj Uroš zavrže svoje skoraj najnovejše rolerje … Igra v režiji Elze Rituper bo na sporedu 11. junija zjutraj na Prvem programu.

Tisti pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč …
Junijski program zaznamuje tudi nova, devet ur dolga zvočna knjiga Pomladni dan, ki bo v dvaintridesetih delih predvajana v oddaji Odprta knjiga vsak delovnik ob devetnajsti uri. Protagonist romana Cirila Kosmača se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, pa tudi na sosedovo hčer Kadetko, katere tragična ljubezenska zgodba z italijanskim karabinjerjem razkriva neskončno nesmiselnost brezštevilnih vojnih žrtev. Zvočno knjigo je režirala Saša Rakef, interpretiral pa jo je Aleš Valič. Dramski igralec in redni profesor umetniške besede na AGRFT-ju je roman opisal kot "neverjeten roman, ker je po zgodbi tako preprost, po notranji vsebini pa izjemno bogat" ter kot "literaturo, ki je nikoli ne moreš do konca odkriti, kar je lastnost vsakega velikega romana."

Poslušalke in poslušalci lahko predvajanim radijskim igram prisluhnejo tudi v podkastih radijske igre na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na portalu RTV 365. Oddaja Odprta knjiga in aktualna zvočnica Pomladni dan pa je v podkastu Odprta knjiga na radiu in portalu RTV 365 na voljo še tri dni po predvajanju.