Dogajanje zadnjega dne 22. Mesta žensk, ki je osrednji poudarek namenilo vsakodnevnosti, povezovanju, pa tudi iskanju razpok, se je začelo v Stari mestni elektrarni, kjer lahko do 18. ure ujamete interaktivno zvočno instalacijo umetnice Tanie El Khoury. V galeriji Škuc bo do 17.00 trajal Feministični WikiMaraton pod vodstvom Ane Čigon. Namenjen bo pisanju Wikičlankov o slovenskih umetnicah, ki so sodelovale na festivalu od leta 1995 do danes.

Festival se bo poslovil na AKC-ju Metelkova mesto, kjer bo sproščenemu pikniku sledilo razkritje ženskega murala Mitohondrijski zid. Laure Olalde si ga je zamislila kot skupinsko zidno poslikavo, ki bo predstavljala molekularno pokrajino, osredotočeno na mitohondrij, organel z lastnim genskim zapisom, ki se deduje skozi žensko nasledstvo. Kot metafora mitohondrijske dediščine je ustvarjanje zidne poslikave nekakšna simbolna zapuščina žensk, ki živijo v mestu in obiščejo Ljubljano v času festivala.

O vsakodnevnosti in povezovanju
Letošnji festival je posebno pozornost namenil vsakodnevnosti. Kot je pred začetkom festivala povedala umetniška vodja Teja Reba, sta jih zanimala umetnica in njeno delo: "Kakšna so presečišča med tema poloma in kako v vsakodnevni realnosti iščemo razpoke za drugačno sobivanje v prostoru."

Festivalsko segrevanje je potekalo v Tovarni Rog. Druženja so se udeležili številni soorganizatorji iz ljubljanskih javnih in zasebnih zavodov, posamezniki in posameznice. Festival bo zaokrožil dogodek v avtonomni kulturni coni, saj organizatorice verjamejo, da so prav takšne cone, skupaj z vsebinami nevladnega sektorja, ključne za razmislek o novih strukturah delovanja.