Na sklepni seji v Moravskih Toplicah je odbor, ki ga je vodil predsednik republike Danilo Türk, Trubarjevo leto označil kot uspešno. Predsednik Türk meni, da je Trubarjevo leto pokazalo veliko bogastvo Trubarjevega izročila, vsebinsko je bilo, v nasprotju s pričakovanji na začetku, ki so bila nekoliko skeptična, zelo bogato. "Bilo je kulturno bogato leto in tudi leto dobrih, ekumenskih misli. Verjamem, da smo lahko ob koncu tega leta zadovoljni," je dejal predsednik države, ki je prepričan, da se je izkazalo, da Trubarjeva dediščina živi v naši zavesti.

Zadovoljen je tudi škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša, ki ugotavlja, da je bilo Trubarjevo leto 2008 tisto leto, v katerem je Trubar spet "na velika vrata" stopil v našo nacionalno zavest, in da so "v genih slovenskega naroda" njegovo delo, lik in vse, kar je zapustil, že zelo navzoči. Meni, da je bilo v lani narejeno veliko, od strokovnih simpozijev do raznih srečanj doma in v tujini.

Trubarja se je treba tudi naprej spominjati
Da Trubar ni pozabljen, dokazuje že to, da je bil več kot šeststokrat upodobljen na slikah, v doprsnih kipih, ploščah. Hkrati pa je to tudi zaveza k temu, da Trubarjevo ne more biti le leto 2008 in potem nič več. Formalnopravno sicer častni odbor ne bo več deloval, kar pa ne pomeni, da se njegovi člani ne bodo srečali in si prizadevali za to, da bo Trubar še naprej na dnevnem redu.

Še nekaj projektov, posvečenih Trubarju
Ob tem je Erniša omenil še nekaj projektov, ki jih je treba izvesti, tudi v Trstu. Sam je dal pobudo, da bi na Bonomovi palači odkrili spominsko ploščo škofu Bonomu, ki je bil Trubarjev zavetnik, pa tudi samemu Trubarju. Meni še, da je Slovenija zelo veliko naredila za svojo promocijo ravno s tem, ko je izdala evrski kovanec s Trubarjevo podobo.

Trubar je vedno povezoval
Na vprašanje, ali obžaluje, da ljubljanska univerza ni poimenovana po Trubarju, je škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji odgovoril, da bi za Slovenijo to veliko pomenilo, kajti Trubar v slovenskem in tudi v evropskem prostoru po njegovem prepričanju ni več tisti, ki bi delil, ampak je vedno povezoval. Prepričan je, da vse bolj spoznavamo, da je sprejemljiv tako za Katoliško kot za Evangeličansko cerkev ter za slovensko družbo. Meni še, da "česar morda nismo naredili ob 500-letnici, bomo oziroma bodo ob 600-letnici".

Predsednik Danilo Türk pa je prepričan, da je treba v vsakem primeru Trubarjevo ime gojiti in najti način, kako se bo njegovo izročilo ohranjalo za vedno.

C. R.