S stavko scenaristov, zaradi katere je odpadla podelitev zlatih globusov in bi skoraj ostali tudi brez bleščečih Oskarjev, zaznamovano Tovarno sanj je le teden po smrti 25-letnega Brada Renfra zaradi prevelikega odmerka mamil pretresla tragična novica, da je v podobnih okoliščinah umrl 28-letni Heath Ledger.

Svet filma je v prvi polovici leta 2008 izgubil še nekaj velikih imen: poslovili so se igralec Roy Scheider, pa Bergmanova muza Eva Dahlbeck, režiser Anthony Minghella ter filmski legendi Charlton Heston in Sydney Pollack. Odšel je tudi eden najneposrednejših kritikov ameriške družbe, zbadljivi komik George Carlin.

Svet glasbe so pretresle novice o smrti belizejskega glasbenika Andyja Palacia, kubanskega kralja konga Guinesa in "izumitelja" mamba Israela »Cachaa« Lopeza. Poslovil se je tudi Danny Federici, dolgoletni klaviaturist Springsteenovega E Street Banda, in legendarni r'n'b-glasbenik Bo Diddley.

(Literarni) svet sta v prvi polovici leta 2008 zapustila pisatelja Alain Robbe-Grillet in Arthur C. Clarke.

Tudi v Sloveniji se je poslovilo več pomembnih kulturnikov: publicist Marko Zorko, kipar Janez Lenassi, igralec Slavko Cerjak, skladatelj in akademik Uroš Krek, režiser Fran Žižek … Na območju nekdanje Jugoslavije pa so najbolj odmevale smrti igralcev Mire Alečković in Borisa Dvornika ter kralja romske glasbe Šabana Bajramovića.

Podelitev oskarjev se je vendarle zgodila, smetano sta pobrala brata Coen z mojstrovino Ni prostora za starce, ki pa ni tako navdušila slovenskega poznavalca filma Simona Popka. Tudi hollywoodska stavka se je vendarle končala, a z 2,5-milijardno izgubo.

Svet filma je v prvi polovici leta poleg ustaljenih filmskih festivalov s Sundanceom, Berlinalom in Cannesom na čelu zaznamovala predvsem težko pričakovana premiera filmske različice Seksa v mestu. Slovensko filmsko javnost so še naprej razburjali zapleti na filmskem skladu, vrata je zaprl Kinodvor – a na srečo ne za vedno ...

Že v začetku leta, v katerem je Slovenska filharmonija zaznamovala stoletnico ustanovitve, so člani New Swing Quarteta oznanili, da se poslavljajo od glasbenega prizorišča. Grammyjem je zavladala težavna britanska diva Amy Winehouse, ki je pozneje nastopila tudi na Glastonburyju, kjer je v glavni vlogi za rockerski festival precej nenavadno nastopil hiphoper Jay-Z in sprožil burne odzive. Konec pomladi sta v Sloveniji zaznamovala Druga godba in velika vrnitev punkerjev Niet. V velikem slogu pa je mengeški Špas teater svoji uspešnici 5žensk.com in 5moških.com v obliki večurnega spektakla prenesel na veliki oder ljubljanske Hale Tivoli.

Trubarjevo leto, hkrati tudi leto medkulturnega dialoga, so zaznamovale številne prireditve, med njimi izstopata vrnitev Cerkovne ordninge na domača tla in slovesnost na Trubarjevi domačiji na Rašici, kjer so se dan pred 500. obletnico njegovega rojstva poklonili velikemu reformatorju. Ob 250-letnici rojstva enega največjih slovenskih pesnikov Valentina Vodnika pa so v Banki Slovenije izdali zlatnik in srebrnik.

V prvi polovici leta smo zaznamovali tudi malce manj častitljive, a nič manj pomembne obletnice: 110 let slikarja Avgusta Černigoja; 90-letnico Narodne galerije, ob kateri so se v tej ustanovi letos poklonili impresionistom, ki jim je poseben portal namenil tudi MMC; 70 let bi praznoval baletni mojster Rudolf Nurejev, Supermanov vrstnik; 60 sveč na rojstnodnevni torti je upihnil pisatelj Drago Jančar, 40 pa Dnevnik Televizije Slovenija. V letu 2008 je minilo tudi 20 let od smrti velikega Franeta Milčinskega – Ježka, ki so se mu poklonili v osrednjem slovenskem kulturnem hramu, Cankarjevem domu, kjer so dobili prenovljene klubske prostore in gostili zelo uspešno razstavo o mogočnih faraonih.

A ni samo Ljubljana utripala v duhu Egipta, na Dunaju so gostili razstavo o Tutankamonu. Berlin pa so razburili trije slovenski umetniki, ki nosijo ime Janez Janša. Angleški Liverpool in norveški Stavanger sta letošnja nosilca naziva prestolnica kulture, svet, predvsem Švico, pa so pretresle odmevne kraje dragocenih umetnin.

Pa spet nazaj v Ljubljano, kjer se je letos zgodil prvi bienale slovenske neodvisne ilustracije in ki bo leta 2010 svetovna prestolnica knjige. V NUK II bomo menda prvič lahko stopili šele leto pozneje (2011). V času, ko vse zeleni in cveti, je javnost pretresla novica, da se je Botanični vrt v Ljubljani znašel pred zaprtjem.

V letu, ko je odstopil predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Janez Pipan (je pa bil sprejet zakon o kulturni dediščini), je Steletovo nagrado, najvišje priznanje na področju ohranjanja kulturne dediščine, dobil Peter Fister. Jurčičeva nagrada je šla v roke uredništva revije Mag, glavna nagrajenca Prešernovega sklada sta postala oblikovalec Miljenko Licul in književni prevajalec Janez Gradišnik (ko smo že pri prevajanju - dobili smo slovenski prevod zadnjega Harryja Potterja, pod katerega se je - spet - podpisal Jakob Kenda).

Desetnica je šla v roke Andreju Rozmanu - Rozi, žirija festivala Vilenica pa je nagradila poljskega pisatelja pesnika, esejista in literarnega kritika Andrzeja Stasiuka. Za Delovo nagrado kresnik je v letu njene polnoletnosti – podelili so jo že osemnajstič - žirija izbrala Štefana Kardoša.

Ljubljanski poletni festival so 56. leto v pogon spravili ugledni gostje: Kraljevi filharmonični orkester iz Londona. V Mariboru je z bogatim programom spet utripal festival Lent, RTV Slovenija pa je ob dvojnem velikem jubileju - 80 let Radia in 50 let Televizije - 30. junija pripravila dvodelni slavnostni program, s katerim je leto praznovanja doseglo vrhunec.

Alenka Klun