Potem ko je bil predlog zakona do začetka oktobra v javni razpravi, ga trenutno usklajujeta ministrstvi za kulturo ter za izobraževanje, znanost in šport. Zakon bo uredil status tega pomembnega kulturnega združenja ter zagotovil proračunska sredstva za tri zaposlitve. Predsednik Slovenske matice Milček Komelj upa, da bo zakon sprejet še letos, medtem ko je podpredsednik Janez Stergar bolj skeptičen. Meni, da je zakon trenutno še v prezgodnji fazi, da bi začel veljati še v letošnjem letu.

Po Komeljevih besedah so se morali doslej s prošnjami za sredstva obračati na različne institucije, zakon pa bo zagotovil sredstva za tri plače uslužbencev. Pred približno 15 leti so ta že dobivali, a so jih pozneje, ker ni bilo jasnih zakonskih določil, izgubili.

Zakon predvideva sredstva za tri zaposlene; za dva naj bi denar zagotovilo ministrstvo za kulturo, za enega pa ministrstvo, pristojno za znanost. V Slovenski matici so zaposleni tajnik in glavni urednik, kar je bil do lanske upokojitve in letošnjega prenehanja mandata Drago Jančar, pomočnik tajnika in glavnega urednika ter vodja prodaje. Predsedniška in druge funkcije so častne.

Več kot 150-letna tradicija nepretrganega kulturnega dela
Uveljavitev zakona prinaša tudi ureditev statusa Slovenske matice. Po besedah Stergarja, ki pri Slovenski matici vodi tudi gospodarski odsek, je to pravno gledano društvo, pri čemer pa je treba opozoriti na njen pomen, ki ga ima na nacionalni ravni, saj ima več kot 150-letno tradicijo nepretrganega kulturnega in znanstvenega dela. Zato bo v zakonu opredeljena kot nacionalna avtonomna kulturna in znanstvena institucija, ki deluje v javnem interesu kot društvo s posebnimi določbami, ki jih določata zakon in statut Slovenske matice.

Kot pravi, je pomembno, da ohranijo organizacijsko obliko društva, saj bi kot javni zavod ostali brez svojega premoženja. Slovenska matica sredstva za izdajo knjig pridobiva prek razpisov Javne agencije za knjigo RS in Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Nekaj sredstev za delovanje pridobijo s prodajo knjig in članarinami, nekaj z donacijami, del pa tudi od najemnine prostorov, ki jih imajo v lasti v Ljubljani.

Kljub statusu druge najstarejše založbe so, kot poudarja Stergar, majhna založniška hiša, ki na leto izda od 10 do 12 knjig. Z zakonom bo tako bolj izpostavljena vloga Slovenske matice kot znanstveno-kulturnega združenja, ki je bila doslej spregledana.

Slovenska matica ima več odsekov, poleg založniškega in gospodarskega še filozofski odsek, ki ga vodi Tine Hribar, zgodovinski odsek pod vodstvom Vaska Simonitija in naravoslovni-tehniški odsek z vodjo Jernejem Pavšičem. Člani odborov so znanstveniki z različnih področij, ki se srečujejo, razpravljajo o različnih problematikah, pripravljajo simpozije in predavanja ter predlagajo naslove za nove izdaje, pojasnjuje Komelj.

Potrebne bodo volitve za novo vodstvo
Po uveljavitvi zakona bodo morali dopolniti status. Sledile bodo volitve za novo vodstvo, tajnika in glavnega urednika pa bodo izbirali prek javnega razpisa. Funkcijo v. d. glavnega urednika trenutno opravlja predsednik Komelj, v. d tajnika pa je Katja Kleindienst, ki je bila doslej pomočnica tajnika in glavnega urednika. V predsedstvu Slovenske matice sta še dva podpredsednika, poleg Stergarja je to še Tadej Bajd.

Od leta 1863
Zgodovina Slovenske matice sega v leto 1863. V času Habsburške monarhije so jo ustanovili slovenski izobraženci in gospodarstveniki, da bi tiskala slovenske znanstvene in leposlovne knjige ter se ukvarjala z znanstveno dejavnostjo. Leta 1864 je njeno ustanovitev potrdil in finančno podprl cesar Franc Jožef. Njen prvi predsednik je bil Lovro Toman, prvi tajnik pa Fran Levstik. Kmalu je razvila široko založniško in znanstveno delovanje, ki je vrhunec doseglo ob prelomu stoletja.

Eno osrednjih slovenskih kulturnih žarišč
Med prvo svetovno vojno so za krajši čas prekinili njeno delovanje, njeno premoženje pa konfiscirali. Podobno se je zgodilo leta 1944, ko je nemška uprava zaplenila celotno naklado Melikove Slovenije in drugih knjig. Slovenska matica je spodbujala ustanovitev ljubljanske univerze. Pred drugo svetovno vojno je sodelovala pri ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti, po vojni pa je obveljala kot eno osrednjih slovenskih kulturnih žarišč.

Danes se delo Slovenske matice deli na založniško ter znanstveno in kulturno-umetniško področje. Njen program uresničuje več kot 300 rednih članov, ki poleg znanstvenih sestankov in kulturnih prireditev pripravljajo tudi knjižne programe, s temi pa pokrivajo različna področja humanistike ter naravoslovja in tehnike. Posebno pozornost posveča izvirni slovenski ustvarjalnosti. Njeno delo sega tudi v slovensko zamejstvo, prav tako pa sodeluje s tujimi znanstveniki in umetniki.