Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, ki se je udeležil tokratne seje Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) se hkrati strinja, da je avtorska pogodba izjema, ker pokriva avtorsko delo. Glede prepovedi sklepanja avtorskih pogodb pa pravi, da ne gre za prepoved, pač pa za soglasje vlade.

Po besedah predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Mirana Zupaniča je vlada s prepovedjo sklepanja avtorskih pogodb ogrozila ustvarjalni in socialni položaj 2.500 samozaposlenih v kulturi in 500 samozaposlenih v medijih. Opozoril pa je tudi na to, da vladni sklep ni bil objavljen v uradnem listu in je zato, tako Zupanič, "po pravnih standardih neveljaven".
Miran Zupanič je ministra po predstavitvi dela ministrstva opozoril še na krčenje sredstev za javne zavode in kulturo nasploh, ukinitev ministrstva in vladno ignoranco. Vendar Turk pravi, da so ves čas ponujali roko, da si na ministrstvu želijo konstruktivnega dialoga in zanikal, da kultura v skupnem ministrstvu nima zagovornika. Po njegovih besedah ima kultura zdaj še večjo težo, saj je skupno ministrstvo 'vredno petino proračuna'.
Glede očitkov ignorance je dejal, da so se med drugim dvakrat sestali s predstavniki Javne agencije za knjigo RS in Slovenskega filmskega centra, ki so bili neposredno prizadeti pri rezanju sredstev, in ob tem poudaril, da deluje nova vlada šele dva meseca, da delajo zelo intenzivno tudi na drugih področjih, da pa se ne izogibajo dialogu. Zupanič ministrstvu očita ignoriranje svetovalne vloge NSK-ja, med drugim pa je opozoril, da jim niso posredovali osnutkov zakonov, ki se nanašajo na kulturo, ki jih morajo prejeti skladno z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Kultura pripada civilni družbi, je poudaril minister Turk. Država lahko spodbuja k ustvarjalnosti, ne sme pa vsiljevati svojih idej. Opozoril je, da na ministrstvu niso zagovorniki finančnega kapitala in da ne stojijo nasproti intelektualnemu oziroma kulturnemu kapitalu. Vendar je, kot je pojasnil, "merska enota za večino stvari evro". Zdaj je na vrsti interventni zakon, ki vsebuje ukrepe za hitre spremembe, v obdobju sistemskih rešitev pa si želi sodelovanja z NSK-jem.
Turk: "Nacionalni program za kulturo je strateško nerealen"
Minister je proti potiskanju kulture v muzejsko vlogo, saj se ji s tem prikrajša sodobna vloga. Izrazil je tudi skrb za slovenski jezik. Slovenščina mora po njegovih besedah ostati sporazumevalno sredstvo in simbolna vrednota. Omenil pa je tudi Nacionalni program za kulturo 2012-2015, ki je po njegovem mnenju v sedanji obliki preobsežen in zato strateško nerealen.
Varčevanje na področju kulture je po Turkovih besedah podvrženo enakim ukrepom kot vsa druga področja v javnem sektorju. Upa, da bo, "kot pri obrezovanju dreves", pozneje področje zacvetelo. S tem se je odzval na pripombo člana NSK-ja Jožeta Vogrinca, da na področju kulture "ne gre za varčevanje, pač pa jemanje in slabšanje pogojev, v katerih ustvarjalci delujejo".
"Ali bo vlada z rezi ponujala tudi rešitev"
Član NSK-ja Mitja Čander je orisal stanje na področju kulture v zadnjih dveh desetletjih. Po njegovih besedah je bil javni sektor ves čas privilegiran, obenem pa v organizacijski obliki za časom, kar danes ne omogočajo fleksibilnega projektnega dela. Modernizacija javnega sektorja se mu zdi zato potrebna. Sprašuje se, ali bo vladna ekipa kos nalogi, da bo hkrati z rezi ponujala tudi rešitve. Po njegovih napovedih "bomo priča bliskovitemu procesu, hitropoteznemu šahu, ki ima lahko usodne posledice".
O pomenu umetnosti v družbi in položaja scenskih umetnosti sta spregovorila še filozof Valentin Hribar in sociologinja Neda Pagon, predsednica Združenih slovenskih gledaliških režiserjev Mateja Koležnik pa je ob tem prebrala še izjavo združenja in misel režiserja Mileta Koruna, ki ju bodo po sklepu NSK-ja posredovali ministrstvu.