Takšna je druga plat velikega projekta evropske prestolnice, ki je v času svojih priprav in poteka doživel v javnosti tudi številne kritike in očitke. Na današnji sklepni novinarski konferenci, le malo preden bo Maribor predal naziv francoskemu Marseillu in slovaškim Košicam, sta direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer in programski vodja EPK-ja Mitja Čander predstavila tudi pozitivne učinke projekta.
Prebudil se je potencial kreativnosti
Kot je povedala Suzana Žilič Fišer, so si zastavili dva ključna cilja - spodbujanje kreativnosti in povezovanje na številnih ravneh. Čeprav je o vseh učinkih EPK-ja še prezgodaj govoriti, je poudarila, da so na področju zastavljenih ciljev dosegli veliko. Vsako mesto spodbuja potencial in kreativnost na svoj način, zavod Maribor 2012 pa je naredil največ, da spodbudi in omogoči potencial kreativnosti v Mariboru in partnerskih mestih, v osnovi že to, da se prebivalci vključenih mest sploh zavedo tega potenciala. Izpeljali so 5.230 dogodkov, pri katerih je sodelovalo več kot 500 institucij in ustvarjalcev, dogodke pa je obiskalo več kot dva milijona obiskovalcev. Če upoštevamo še obiskovalce spletnih programskih vsebin Življenja na dotik ter udeležence procesov v okviru delavnic in drugih dejavnosti programskega sklopa Urbane brazde ter gledalce številnih intervencij, pa zavod ocenjuje, da je bilo z vsebinami EPK-ja dejavno povezanih več kot tri milijone udeležencev.
Tudi nerealizacijo infrastrukturnih načrtov lahko razumemo v pozitivnem smislu. Kot je poudarila, je izpeljava številnih dogodkov brez vzpostavitve nove infrastrukture pokazala, da se lahko z velikim entuziazmom organizacijske ekipe izpelje marsikaj, tudi če prvotno zastavljeni pogoji niso bili realizirani. "Morda smo v teh nemogočih razmerah naredili nemogoče, v pozitivnem smislu." Bistveni so miselni premiki, ki se zgodijo v okvirih realnosti, je še poudarila.
EPK je projekt Mariborčanov
"Verjeli smo v vsebino, v duha, v substanco. Na nek način smo redefinirali pojem kulture, skušali smo tudi ojačati njeno vlogo v družbenem življenju. Šli smo v smer kreativnosti, solidarnosti in dialoga kot pomembnih vrednot današnjega časa," je razumevanje premikov, ki jih je projekt EPK sprožil v Mariboru in drugih mestih, razložil programski direktor Mitja Čander. "Verjamem, da je najpomembnejša dediščina Evropske prestolnice kulture premik v glavah." Ne glede na vse realne, finančne, organizacijske in infrastrukturne težave pri projektu tako lahko zagotovimo pozitivni izkupiček, ki kaže, da je projekt v okvirih realnih možnosti kljub vsemu uspel pridobiti zaupanje meščank in meščanov, da so ti projekt vzeli za svojega in ga ponotranjili. To kažejo tudi rezultati raziskave podjetja RM PLUS, po kateri prebivalci Slovenije menijo, da je Maribor oživel prav zaradi evropskega prestolovanja. V julijski raziskavi so udeleženci raziskave izjavo, da je "Maribor lahko ponosen, da je Evropska prestolnica kulture" na lestvici od 1 (se ne strinjam) do 5 (se popolnoma strinjam) ocenili s 4,5.
Turistični vzpon
Vodstvo zavoda Maribor 2012 - EPK je tako ob koncu projekta kljub negotovim razmeram, v katerih je projekt nastajal, zadovoljno, saj spodbujanje kreativnosti in sodelovanje z različnimi institucijami že danes kažeta pomembne učinke, ki lahko trajajo tudi v prihodnje. EPK pa je prinesel tudi razvojni zagon na več področjih, vključno z gospodarskim in zlasti na področju turizma. Na območju mesta Maribor je bilo v prvih 11 mesecih letošnjega leta 20 % več nočitev kot v enakem lanskem obdobju, povečalo pa se je tudi število dnevnih obiskovalcev. Podobne rezultate opažajo tudi v partnerskih mestih EPK-ja.
Skupna pustolovščina
Čander je izpostavil tudi, da je kljub gverilskemu delu v nenehnem stresu snovanje programov prineslo veliko lepih trenutkov. "Sanje o tem, da plovemo na neki skupni ladji pustolovščini naproti, so bile močnejše od dvomov in obupa. Ni več enostavnih zgodb, tukaj je čas realnosti."
In brez Mariborčanov projekt ne bi uspel. "Morda je programu Urbanih brazd zares lahko uspelo le v Mariboru, kajti tu so ljudje, ki marsikaj hočejo, pa tudi veliko takih, ki so prodali vse, ne pa tudi svoje svobode," je povedala vodja programskega sklopa Urbane brazde, Marta Gregorčič.