Lani je bilo za projekt namenjenih 19,2 milijona evrov. Skupni stroški naj bi znašali 29 milijonov evrov, kar je po besedah predsednika sveta zavoda Maribor 2012 Rudolfa Mogeta eden najnižjih proračunov evropskih prestolnic kulture.

Trije milijoni obiskovalcev v živo in na spletu
Svet zavoda Maribor 2012 je danes soglasno potrdil tako letno poročilo o delu in poslovanju tega zavoda kot zaključni račun za leto 2012. Prihodnost projektov pa še naprej ostaja neznanka. Moge je povedal, da oba dokumenta dokazujeta dobro delo zavoda, ki je kljub številnim težavam predvsem infrastrukturne in finančne narave lani posloval pozitivno in izvedel bolj ali manj ves načrtovani program.

Na prireditvah, pri katerih je sodelovalo 319 producentov, in na spletu so imeli več kot tri milijone obiskovalcev, v Mariboru in partnerskih mestih pa so opazili občuten porast gostov. Moge je med večjimi dosežki EPK-ja med drugim izpostavil boljšo povezanost med mestom in univerzo, povezovanje kulture z ekologijo in turizmom ter izredno zanimanje tujine za sodelovanje v kulturnih ambasadah. Programski direktor EPK-ja Mitja Čander je dodal še širše razumevanje pojmov kultura in regionalno povezovanje. "EPK je služil celotni slovenski družbi kot neke vrste laboratorij za številne premisleke, na primer definicijo kulture v današnjem času in njeno pozicioniranje v družbi," je dejal.

Kakšna bo prihodnost kulture v regiji?
Enako kot Mogeta tudi Čandra skrbi preživetje trajnostno naravnanih projektov, ob čemer se sprašuje, kako te pozitivne spremembe, ki jih je prinesel EPK, ohraniti tudi v prihodnje. "Velika škoda bi bila, če bi vso to dediščino enostavno zavrgli," je povedal in dodal, da so v zavodu predstavili številne predloge, a nanje do zdaj ni bilo odziva.

Poudaril je, da je zavod Maribor 2012 uspešno opravil svojo nalogo, zdaj pa so na vrsti politični odločevalci, da dorečejo prihodnost tega projekta. "Denar ni vse. Potrebna je jasna strategija o razvoju kulture v mestu in regiji," je dejal Čander in potrdil, da se aprila umika s tega položaja in vrača k Študentski založbi. "Absolutno je zdaj čas, da tisti, ki bi morali biti že ves čas odgovorni za ta projekt, torej politični odločevalci na različnih ravneh, prevzamejo polno odgovornost in opravijo svojo vlogo za razvoj kulture v mestu, regiji in državi," je še dodal.