Pri ocenjevanju uresničenih ciljev in dosežkov Evropske prestolnice kulture so župani ugotovili, da je EPK "potrdil smiselnost novega koncepta kulture, ki sega na širše polje kreativnosti in izkazuje potencial povezovanja umetnosti, izobraževanja, gospodarstva, znanosti, okolja, sociale in drugih družbenih področij oziroma javnih politik", in zato poudarjajo potrebo po razvoju institucije, ki bi "na podlagi prepoznanja kulture kot razvojnega elementa izvajala aktivno politiko na tem področju v vzhodni kohezijski regiji".
Kdo bo prevzel naloge zavoda po njegovem zaprtju?
Ker so zadovoljni z dosežki EPK-ja, poudarjajo, da bi bilo nesmotrno zavreči njegovo dediščino in krovno platformo, ki bi poskrbela za aktivno politiko kulture kot razvojnega in povezovalnega elementa v vzhodni Sloveniji, povezujejo prav z EPK-jem. Kot je znano, namreč Zavod Maribor 2012 po Odloku o ustanovitvi zavoda preneha svoje delovanje 1. 7. 2013, ob zaključku projekta Evropske prestolnice kulture decembra lani pa zavod še ni vedel, ali in kako bo v prvi polovici leta 2013 sploh lahko funkcioniral niti kaj se bo z zavodom po tem datumu zgodilo.

Takšnim vprašanjem je bilo srečanje županov partnerskih mest tudi namenjeno. Srečanja v mariborskem Vetrinjskem dvoru so se udeležili podžupan MO Maribor Milan Mikl, župan MO Ptuj Štefan Čelan, župan Slovenj Gradca Andrej Čas, župan Murske Sobote Anton Štihec, župan MO Velenja Bojan Kontič, generalna direktorica zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer, direktor Urada za kulturo in mladino MOM Aleš Novak, programski direktor zavoda Maribor 2012 Mitja Čander ter predsednik sveta zavoda Maribor 2012 Rudolf Moge.
Na srečanju so se posvetili nadaljnjemu sodelovanju med partnerskimi mesti, uresničevanju ciljev projekta Evropska prestolnica kulture ter med drugim podpisali zgoraj omenjeno skupno pismo pristojnemu ministru dr. Žigi Turku.
Občine želijo ohraniti vzpostavljeno znamko EPK-ja
Kot je izpostavil predsednik Sveta zavoda Maribor 2012 Rudolf Moge, so se prisotni enoglasno strinjali, da bodo ustanovitelj Mestna občina Maribor in partnerske občine še sodelovali pri financiranju zavoda do zaprtja, saj je kulturna znamka EPK 2012 splošno znana in dobra znamka, ki bi jo bilo vredno ohraniti. Projekt je pokazal tudi, da veliko mladih menedžerjev s področja kulture v Sloveniji odlično obvlada svoj posel in je v okviru EPK-ja izvedlo veliko dobro sprejetih projektov. Zaradi tega menijo, da bi bilo že začete ali podobne projekte treba nadaljevati. V zavodu so izdelali tudi gradivo STIČIŠČE-KULTURREG, ki opredeljuje, katere programe bi bilo dobro nadaljevati in nakazuje, kako naj bi se zavod organiziral po njegovem prenehanju.
Pa država?
Kot je Moge še izpostavil, pa pri tem manjka ključni element - namreč vprašanje, kako je s sofinanciranjem s strani države. Zato se vodstvo zavoda jutri odpravlja v Ljubljano na srečanje s predstavniki ministrstva, ki jim bodo predali tudi izjavo, da je treba dejavnosti po prenehanju zavoda v neki obliki tudi nadaljevati. Želijo si slišati tudi, kako ministrstvo vidi zavod zdaj, ko je projekt EPK zaključen. Šele po srečanju bodo sporočili, kdaj se bo zavod zaprl oz. kaj bo z zavodom po zaprtju.
V izjavi za javnost je generalna direktorica zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer izrazila zadovoljstvo, "da partnerska mesta prepoznavajo dolgoročne učinke projekta EPK ter s tem stremijo k zavezi, ki so jo mesta podala ob kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture". Ob otvoritvi Evropske prestolnice kulture v Košicah pa je evropska komisarka za kulturo Androulla Vassiliou tudi pohvalila prizadevanja Zavoda Maribor 2012 in izjemno uspešno izvedbo projekta.