"Svetlobo na otvoritvenem spektaklu prižgane luči z veseljem podarjamo bodočima prestolnicama Evropske kulture Marseillu in Košicam." Suzana Žilič Fišer je predstavnik Marseilla Danielu Hermannu in predstavniku Košic Petru Germuški ob nazivu simbolno predala še lučko ter jim zaželela veliko poguma. Žilič Fišerjeva je od Hermanna prejela medaljo mesta Marseille. Foto: Rene Gomolj
S kratko prireditvijo so zaokrožili dogodke zadnjega konca tedna in predali naziv Evropske prestolnice kulture francoskemu Marseillu in slovaškim Košicam. Foto: Rene Gomolj

Danes smo na točki, ki smo si jo želeli. Če se danes ozremo nazaj, te točke ne bi dosegli brez zagnanih ustvarjalcev, ne bi je dosegli brez resnično zagnane ekipe sodelavcev. Ta projekt ste ustvarjali tudi vi, meščanke in meščani, ko ste stali na dežju, ko ste zmrzovali na dogodkih, ko ste projektu dali več kot 7.000 ur prostovoljnega dela. Takrat so se zgodili miselni premiki.

Suzana Žilič Fišer
EPK je v Mariboru prižgal luč. Simbolno so luč predali v Francijo in na Slovaško, a upajo, da bo luč svetila še naprej tudi v Mariboru in širši regiji. Bodo meščani ohranili prebujene kreativne in povezovalne sile? Foto: Rene Gomolj
Mariborsko slovo od EPK
EPK se je zaključil

predali Marseillu v Franciji in Košicam na Slovaškem.

Občinstvo na prireditvi sta nagovorila generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer in programski direktor zavoda Mitja Čander. Oba sta izpostavila uresničene cilje in pozitivne vplive Evropske prestolnice kulture.


Prireditev, ki naj bi bila odprtega tipa in namenjena najširši javnosti, brez uradnih govorcev, je povezoval Tadej Toš, ki jev uvodu izpostavil pozitivne dosežke Evropske prestolnice kulture ter današnji družbeni okvir, ki velikim vizijam naproti postavlja različne politične interese in osebne vzgibe ter gospodarsko situacijo, ki je kar v veliki meri posekala velika pričakovanja in projekt skorajda uničila. Izpostavil je tudi, da ne moremo valiti krivde na krizo in tako so se tudi pri EPK-ju osredotočili na pozitivno plat projekta, na to, kako lahko kultura odigra pomembno družbeno vlogo, vzpostavlja avtorefleksijo in odkriva nove bivanjske možnosti. Zato je najpomembnejši izplen nova samozavest in sunek v smer spremembe razmišljanja.
Kratke zahvale in uresničeni cilji
Suzana Žilič Fišer je izpostavila predvsem dva cilja, ki so si ju zastavili. S spodbujanjem kreativnosti so pokazali, da je bil kreativni potencial mesta ogromen, le da se ga številni niso zavedali. Zadovoljni so tudi s sodelovanjem in povezovanjem med mesti, institucijami in meščani, kar ni bilo samoumevno, a se je vendarle zgodilo. Zgodila se je celo koprodukcija med mariborskimi in ljubljanskimi ustvarjalci. Direktorica zavoda se je zahvalila resnično zagnani ekipi ustvarjalcev ter vsem meščanom in meščankam, ki so ustvarjali in sodelovali pri projektih. "Danes smo na točki, ki smo si jo želeli. Če se danes ozremo nazaj, te točke ne bi dosegli brez zagnanih ustvarjalcev, ne bi je dosegli brez resnično zagnane ekipe sodelavcev. Ta projekt ste ustvarjali tudi vi, meščanke in meščani, ko ste stali na dežju, ko ste zmrzovali na dogodkih, ko ste projektu dali več kot 7.000 ur prostovoljnega dela. Takrat so se zgodili miselni premiki." Od vsega tega bo ostalo nekaj več v nas samih, to je dota tega projekta v prihodnje. Direktorica zavoda se je za konec iskreno zahvalila vsem meščanom, ustvarjalcem in vsem navzočim v dvorani ter zaželela srečo mestoma, ki bosta vlogo EPK-ja prevzeli prihodnje leto.
S kratkim govorom je toliko opevane meščane in meščanke nagovoril tudi programski direktor Mitja Čander, ki je za finale nekoliko zbolel in nas zato prikrajšal za zanj značilne dolge govorance, kot je povedal. 14. januarja so začenjali polni optimizma in hkrati polni strahu. Vedeli so, da imajo dober program, a neugodne zunanje okoliščine. Vsekakor je Evropska prestolnica kulture nenavaden projekt, ki traja celo leto vsak dan, kar je naporna, pa tudi lepa izkušnja. Zaupanje so krepili prek malih zgodb in tako skušali redefinirati pojem kulture. Čander se je še zahvalil vsem, ki EPK-ja niso jemali kot službo, ampak kot način življenja. In sklenil s pozitivnim: prepričan je, da so pokazali model mesta prihodnosti, da je Maribor dobil potrebno samozavest, da je postal manj fatalističen in da lahko bolj suvereno stopa po dejavni poti ustvarjalnega sodelovanja.
Predaja naziva v Marseille in Košice
Daniel Hermann
, predstavnik Marseilla, je povedal, da je EPK velik izziv, a tudi velika priložnost. Poudaril je, da EPK ne more obstajati brez kompetentne, strokovne in zavzete ekipe, kakršno je srečal tudi v Mariboru. Vesel je, da je videl velik uspeh EPK-ja v Mariboru, in počaščen, da bo tu lahko prevzel štafeto tako pomembnega naziva. "Danes luč Maribora predajate Marseillu. Tam se bo EPK odprl prihodnji mesec in upamo, da boste to luč videli tudi v Mariboru," je sklenil, nato pa Suzani Žilič Fišer za njeno delo pri izpeljavi projekta EPK-ja predal medaljo mesta Marseille.
Za uspešne zgodbe Maribora je bilo slišati tudi v Košice, ki si bodo s francoskim Marseillem delile naziv Evropske prestolnice kulture. Kot poudarjajo, bo za slovaško mesto naziv prinesel velik preobrat. Peter Germuška, predstavnik Košic, je povedal, da je EPK projekt ljudi za ljudi, promocija kreativnosti. Povedal je, da je bil projekt pomembna točka za Maribor, a po njegovem mnenju to ni konec, temveč le prva stopnica k drugačni prihodnosti. Vse pa je povabil tudi v Košice na Slovaško, "da nas ljudje ne bodo več zamenjevali", v mesto, ki se spreminja iz postindustrijskega v kreativno mesto.
Kratka prireditev z nejasnim konceptom
S takšnimi kratkimi nagovori v pregledu najpomembnejših točk preteklega leta in upih za prihodnost je minila slabe pol ure dolga osrednja prireditev, ki jo je režiral Matej Filipčič. Kako natančno je bila prireditev namenjena vsem meščanom in kaj so z njo želeli doseči, morda ni najbolj jasno. Nastopili so namreč ravno najbolj pričakovani govorci, resda zgolj tisti iz najožjega kroga EPK-ja - direktorica zavoda Maribor 2012 in programski vodja - ter predstavnika prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, poleg teh kratkih govorov, ki so bili v zadnjih dneh vsebinsko že slišani, zelo podobno povedani pa tudi na današnji novinarski konferenci, pa druge vsebine prireditve ni bilo. In če je morda kdo pričakoval meščanom in meščankam namenjeni humor Tadeja Toša, se je uštel. V resnem tonu - tistem, ki ga pogosto pripisujemo nekoliko zastarani 'visoki' kulturi ali kakšni drugi resni priložnosti, ki zahteva uglajenost - je vsebinsko uvedel le s strnitvijo EPK-jevskega paradoksa: med nemogočimi pogoji, "kamni" vseh vrst, velikim trudom znotraj danih okvirov in glede na pogoje uspešnimi rezultati ter upajmo ... tudi dolgoročnejšimi učinki.

Danes smo na točki, ki smo si jo želeli. Če se danes ozremo nazaj, te točke ne bi dosegli brez zagnanih ustvarjalcev, ne bi je dosegli brez resnično zagnane ekipe sodelavcev. Ta projekt ste ustvarjali tudi vi, meščanke in meščani, ko ste stali na dežju, ko ste zmrzovali na dogodkih, ko ste projektu dali več kot 7.000 ur prostovoljnega dela. Takrat so se zgodili miselni premiki.

Suzana Žilič Fišer
Mariborsko slovo od EPK
EPK se je zaključil