Ob razmeroma visokem proračunu, ki ga imajo na razpolago, načrtujejo Francozi skupno 900 različnih dogodkov v 80 mestih s poudarkom na Sredozemlju; dolgotrajen pečat regiji pa naj bi med drugim dalo šest večjih novogradenj.

V nasprotju s Provanso je slovaško mesto Košice kulturna in turistična neznanka v Evropi. Zato si v tem mestu od EPK-ja namesto glamuroznih novogradenj in mednarodno slovečih imen obetajo predvsem dvig prepoznavnosti in dolgoročen razvoj mesta.

Francija: sodeluje vsa pokrajina
Po vzoru nemškega Essna in Porurja, ki je bil EPK leta 2010, se bo program EPK-ja v Franciji letos razprostiral po celotni pokrajini, med pristaniškim Marseillem, zgodovinskim Arlesom in romantičnim Aix-en-Provenceom, na področju, kjer skupno živi 1,8 milijona ljudi.

Pri pripravi programa dogodkov so se osredotočili na tematiko Evropsko in sredozemsko - Delimo si jug. Regijo želijo predstaviti kot "območje odličnosti v kulturi" ter izpostaviti njen mediteranski značaj in povezave s preostalim Sredozemljem, hkrati pa bi radi priložnost izkoristili tudi za vzpostavitev močnejših vezi med sodelujočimi mesti, tako na kulturnem kot upravnem in gospodarskem področju.

Nov predznak za Marseille?
Medtem ko je Provansa eno izmed turistično najrazvitejših območij v Evropi, dobro znano tudi na kulturnem področju, saj je bila med drugim zatočišče številnih pesnikov, pisateljev in slikarjev, želijo obiskovalce privabiti tudi na druge dele francoskega juga, ki v očeh tipičnega turista ne kažejo tako idilične podobe. To še posebej velja za Marseille, ki je z okoli 900.000 prebivalci drugo največje francosko mesto in največje pristanišče v državi. Na naslovnice časopisov se je do zdaj uvrščal predvsem zaradi visoke brezposelnosti, še posebej med mladimi in priseljenci, in posledično razširjenega kriminala. "EPK je priložnost, da pokažemo preobrazbo regije," dodajajo v zavodu.

V kulturno infrastrukturo v regiji so vložili izjemnih 660 milijonov evrov, medtem ko ima zavod Marseille-Provence 2013 za program, ki so ga začeli pripravljati že leta 2009, na voljo 90 milijonov evrov. Močno vpet je tudi zasebni sektor, ki se po navedbah organizatorjev dobro zaveda priložnosti, ki jih naziv EPK lahko prinese.

Podjetja, kot so Groupe La Poste, Societe Marseillaise de Credit, Orange, Eurocopter in EDF, so na primer za EPK prispevala vsako po 1,5 milijona evrov; veliko podjetij se je prijavilo, da bo gostilo umetnike in sponzoriralo posamezne projekte. Gostinski lokali in trgovine so pripravili skupen program dobrodošlice za obiskovalce EPK-ja. Prav tako so uvedli posebne vozovnice za potovanje med posameznimi kraji, ki gostijo dogodke EPK-ja.

Letos bodo odprli vrsto novih infrastrukturnih pridobitev, kot so nov kulturni center Provanse z dvorano pod vodno gladino, muzej evropske in sredozemske civilizacije (MuCem) na pomolu v Marseillu in konservatorij za glasbo v Aixu. V Marseillu so ob tej priložnosti prenovili pristaniški predel, nekdanjo tobačno tovarno, bolnišnico in silos za pšenico pa pretvorili v muzeje, galerije in prireditvene dvorane.

Dogajanje čez leto je razdeljeno na tri poglavja: "Dobrodošlica svetu", "Odprto nebo" in "Dežela tisoč obrazov". Skupno bo na ogled več kot 150 razstav, med drugim hkratna razstava Veliki atelje juga v Aixu in Marseillu, ki bo predstavila umetnike, ki so našli navdih na obali južne Francije, od van Gogha do Matissa. Veliko poudarka je na cirkuških predstavah, glasbenih festivalih in uličnem gledališču, ne bo manjkal niti znani operni festival v Aixu. Na umetniških rezidencah bodo gostili vrsto priznanih umetnikov, ki bodo obnavljali urbane prostore, zaznamovali bodo tudi 100. obletnico rojstva pisatelja Alberta Camusa.

Največja zabava se šele obeta
Slovesno odprtje je napovedano za 12. in 13. januar. Najprej bodo odprli "umetniško pot" po ulicah Aixa, zvečer pa se bo dogajanje preselilo v Marseille, kjer bodo ob tej priložnosti preuredili celotno središče mesta v območje za pešce. Tam se bodo zvrstile predstave, razstave, instalacije, plesni nastopi in koncerti, poseben spektakel pa naj bi predstavljala parada svetlobe. Dan pozneje bodo v 20 mestih priredili "lov na zaklad", s čimer želijo opozoriti na skrite posebnosti tega okolja, in dan sklenili z ognjeno predstavo na reki v Arlesu.

Po nasvet se lahko obrnejo k ...
EPK sicer v Franciji ni neznanka. Pred tem so ga gostili že Pariz (leta 1989), Avignon (2000) in Lille (2004). Še posebej zadnji se je v zgodovino zapisal kot eden najuspešnejših EPK-jev v zgodovini tega evropskega kulturnega projekta.

Ognjeni krst za Slovake
Drugo največje slovaško mesto, Košice, je prvo mesto v državi, ki nosi naziv EPK. Leži v vzhodnem delu Slovaške blizu meje z Madžarsko in Ukrajino ter šteje okoli 240.000 prebivalcev. V pisnih virih je bilo mesto prvič omenjeno leta 1230, konec 19. stoletja pa se je oblikovalo v močno industrijsko središče, znano predvsem po jeklarstvu.

Bodo znali privabiti turiste?
Čeprav ima mesto dobro ohranjeno zgodovinsko jedro z največjo cerkvijo na Slovaškem in velja za prvi evropski kraj z lastnim grbom, je turistično slabo poznano. Slaba mednarodna prepoznavnost ga pesti tudi na kulturnem področju, medtem ko je med Slovaki znano predvsem po filharmonikih in gledališčih.

Ob izboru za naziv EPK leta 2008 so si v Košicah zadali, da bodo mesto preobrazili v "središče ustvarjalnosti in nove prihodnosti za mlade, kreativne ljudi". Projekt so po računalniško naslovili Košice Interface 2013, v njem pa naj bi se tematsko osredotočili na avstro-ogrsko preteklost in postsocialistično sedanjost mesta, njegovo večkulturno identiteto z lego na robu schengenskega območja ter pozicijo drugega največjega slovaškega mesta v osrčju Karpatov.

Program se bo uradno začel s slovesnim odprtjem 19. in 20. januarja, na katerem bo nastopila tudi britanska zasedba Jamiroquai. Tako kot za otvoritveni konec tedna tudi čez leto obljubljajo raznoliko in pestro dogajanje s skupno okoli 300 različnimi dogodki. Poudarek naj bi bil na sodobni umetnosti, med drugim z razstavo lokalne avantgardne umetnosti in del Andyja Warhola.

Veliko pozornosti namenjajo tudi fotografiji in filmu; ob 20. obletnici lokalnega filmskega festivala bo 15 slovaških režiserjev predstavilo zgodovino slovaške kinematografije. Na področju literature bodo priredili noč literature ter mesec literarnih branj s češkimi in slovaškimi avtorji, poseben poklon pa so namenili pisatelju Sandorju Maraiju, ki se je rodil v Košicah.

Preusmerili bodo celo reko
V okviru festivala Use the C!ty bodo na umetniških intervencijah na javnih prostorih združili slovaške in tuje umetnike. Na festivalu komorne glasbe bodo priložnost dali tudi romskim glasbenikom, na posebnem dogodku združili mlade glasbenike z obeh strani schengenske meje, s posebno intervencijo pa naj bi simbolično preusmerili tok reke Hornad, da bi ta spet tekla skozi mesto.

Jeseni bo potekal vsakoletni festival srednjeevropskega gledališča, novost pa bo festival judovske kulture, s katerim želijo osvetliti judovsko zgodovino mesta. Prvič naj bi na Slovaškem izvedli tudi mednarodni festival sodobnega plesa in trienale sodobne umetnosti, med koncerti bo tudi nastop simfoničnega orkestra iz Tokia. Pozornost bo pritegnil tudi festival performativne umetnosti Transart Communication, ki bo zajemal vožnjo z vlakom med Košicami in Marseillem s predstavami na postankih, med drugim tudi v Sloveniji.

Razmišljajo dolgoročno
Proračun EPK-ja v Košicah znaša 100 milijonov evrov, od tega naj bi 70 odstotkov šlo za infrastrukturo. Posledično je denarja za sam program relativno malo, še posebej v primerjavi z Marseillem. Veliko težav so imeli tudi z organizacijsko strukturo, saj so se menjavali vodilni pri projektu.

Na spletni strani EPK-ja Košice 2013 poudarjajo, da stremijo predvsem za dolgoročnimi učinki projekta. Z več kot 20 investicijskimi projekti naj bi revitalizirali mesto in omogočili boljše pogoje za razvoj kulture. Glavni infrastrukturni projekti so preoblikovanje nekdanjega kopališča, vojašnice in toplarn v kulturna prizorišča.

Ekipa, ki vodi projekt EPK, je pripravila tudi novo strategijo za razvoj kulture v državi. "Pripravili smo osnutek za razvoj kreativnih industrij vse do leta 2020, v katero smo med drugim vključili tudi zasebni sektor in univerze," je pojasnil vodja projekta Jan Sudzina.