Slovenska Evropska prestolnica kulture (EPK) je ena redkih, ki ni zapustila nobene nove infrastrukture na področju kulture in ni omogočila nujnega zvišanja standarda za konkurenčen razvoj področja, so danes sporočili iz mariborske umetnostne galerije, kjer bodo javnosti o stanju projekta podrobneje spregovorili na torkovi novinarski konferenci.

Sicer pa je njihovo stališče po besedah direktorice Brede Kolar Sluga jasno - novi prostori morajo zagotavljati profesionalne muzejske standarde in večji obseg razstavnih površin, ki omogočajo izvajanje nacionalnega in mednarodno relevantnega programa, hrambo dediščine, podporne in spremljevalne dejavnosti muzeja.

Zamujena priložnost za preboj na mednarodno prizorišče?
"UGM igra osrednjo vlogo na področju vizualne umetnosti tako v mestu kot regiji, je pomemben akter na nacionalni ravni in kot se je izkazalo v okviru projekta EPK, z zadostnim finančnim vložkom tudi relevanten akter na mednarodnem prizorišču. S svojo široko zastavljeno programsko dejavnostjo lahko postane tudi pomemben generator razvoja v mestu in regiji," je prepričana direktorica, ki dodaja, da je potreba po razvojnem projektu prepoznana, v okviru EPK-ja pa se je po njenem mnenju izkazal tudi potencial institucije v mednarodnem prostoru.

Na Mestni občini Maribor so danes zagotovili, da so se v zadnjih letih močni angažirali za omenjeni projekt, saj se zavedajo njegovega pomena za mesto in regijo. Kot je povedal podžupan Milan Mikl, se je vlada s sklepom zavezala, da bo pomagala pri sofinanciranju, MOM pa je bila na zahtevo ministrstva za kulturo zavezan k pridobitvi in razglasitvi zemljišča za javno kulturno infrastrukturo, kar je tudi storila.

Zahtevajo neposredna pojasnila za preobrat
"Do 17. decembra lani smo morali dati stališča na njihove pripombe, vse odtlej pa nismo dobili nobenega odgovora," je dejal Mikl in dodal, da se bo do izteka mandata v vlogi človeka, ki do volitev nadomešča župana, maksimalno potrudil, da stopi v stik vsaj z ministrom, pristojnim za kulturo, Žigo Turkom, od katerega želi neposredna pojasnila, zakaj se je vlada zdaj odločila drugače. Neuradno se je o tem z njim pogovarjal že na nedavni Zlati lisici, pri čemer je dobil namig, da je ovira pri izpeljavi projekta še vedno plomba na zemljišču.

Mikl je v zvezi s tem dejal, da plomba ne bi smela biti ovira za črpanje evropskih sredstev, saj gre pač za postopek vpisa v zemljiško knjigo, ki po navadi nekaj časa traja. Za hiter zaključek postopka so se obrnili tudi na pravosodno ministrstvo, a roke postopka je, kot so jim odgovorili, treba spoštovati.

Mariborski podžupan, čeprav je zatrdil, da so na občinski strani naredili vse potrebno, ne želi obtoževati vlade, zato tudi želi čimprejšnji sprejem pri pristojnem ministru. Šele takrat bodo lahko na kogar koli pokazali s prstom. Ob tem pa je še dodal, da je MOM lastna sredstva v višini 2,5 milijona evrov že prispeval, v teh razmerah pa mestna občina projekta sama ne more nadaljevati. V letošnjem proračunu, ki je v fazi sprejemanja, sicer denar za UGM ni predviden.

Denar bodo raje namenili za Park vojaške zgodovine
Vlada je na sredini seji razveljavila sklep, da bo za sofinanciranje gradnje Umetnostne galerije Maribor namenila deset milijonov evrov, hkrati pa določila, da bo omenjena sredstva preusmerila v sofinanciranje Parka vojaške zgodovine Pivka.