Po besedah direktorice galerije Brede Kolar Sluga verjamejo, da se bo po sestavi vlade ta projekt spet zagnal.

Pol stoletja na "začasni" lokaciji
UGM z zbirko več kot 3000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes že pol stoletja čaka na nove prostore. Trenutno je v nekdanjem samostanu na Strossmayerjevi ulici 6, kamor se je "začasno" vselil leta 1954.

Stroji še stojijo
Potem ko je propadlo že več poskusov za pridobitev nove stavbe, so mestne in državne oblasti napovedale, da je nova Umetnostna galerija Maribor eden prednostnih investicijskih projektov EPK-ja. Uradno se je EPK začel pred tednom dni, na gradbišču na Ruški cesti 45, kjer naj bi skupaj z novim kulturnim središčem Maks stala nova galerija, pa se še vedno nič ne premika.

Gradnja bi se morala začeti takoj po položitvi temeljnega kamna konec oktobra lani, a je treba najprej končati finančno konstrukcijo. Po besedah direktorice pričakujejo, da bo to mogoče storiti takoj po sestavi nove vlade, saj zdaj v Ljubljani nimajo sogovornika. Kot je dejala, so UGM v svoj program uvrstile vse politične opcije, zato naj bi bila potrditev finančne konstrukcije zgolj formalnost.

Bomo gostili galerijo Tate ali ne?
"Zamik je majhen, naložba pa dolgoročna," je zatrdila Breda Kolar Sluga in izrazila prepričanje, da bo nova galerija stala konec tega leta. Takrat namreč v okviru EPK-ja načrtujejo pregledno razstavo o razvoju risbe od začetka 20. stoletja do danes, ki jo pripravljajo v sodelovanju s prestižno britansko galerijo Tate. Po njenih besedah je takšno razstavo mogoče postaviti le v novih prostorih, zato je od gradnje nove galerije odvisna tudi usoda te razstave, ki se jo izpostavlja kot enega vrhuncev EPK-ja v Mariboru.

Združenje dveh projektov
Gradnjo novega UGM-ja ocenjujejo na 17,7 milijona evrov, pri čemer naj bi deset milijonov zagotovila država. Novi UGM so sprva načrtovali poleg tržnice na Lentu, zaradi zapletov z lastniki zemljišča in madžarskimi arhitekti pa so se na občini odločili, da ga umestijo v kulturno središče Maks, ki bi ga radi zgradili na območju nekdanje tekstilne tovarne na desnem bregu Drave.

Projekt gradnje Maksa vodi občinsko podjetje ZIM, ki je že uredilo posojilo zanj, a izvajalec Meteorit potrebuje zagotovilo, da je finančno pokrita celotna naložba. Problem so tudi finančne težave mariborske občine, ki prav tako čaka, da se uredijo razmere na državni ravni.