Rapa Šuklje (26. april 1923–13. april 2013). Foto: RTV Slovenija/Stane Sršen
Rapa Šuklje (26. april 1923–13. april 2013). Foto: RTV Slovenija/Stane Sršen

V meščansko družino v Ljubljani rojena Rapa Šuklje (s pravim imenom Marija Roza Šuklje) je doštudirala na ljubljanski pravni fakulteti. Po začetku vojne se je pridružila odporniškemu gibanju, leta 1944 je bila deportirana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück.

Prepoznavne žlahtne in iskrive kritike
Štiri leta pozneje se je zaposlila v kulturnem uredništvu takratnega Radia Ljubljana (danes Radio Slovenija), na katerem je bilo mogoče poslušati njene žlahtne in iskrive kritike ter literarne oddaje. Vse od leta 1957 je več kot 20 let urejala filmsko tematiko na radiu. Oddaji Gremo v kino, katere dolgoletna urednica je bila (nekdaj še pod naslovom Po kinu se dobimo), je mogoče prisluhniti še danes.

Rapa Šuklje s sodelavci kulturnega uredništva Radia Ljubljana. Foto: RTV SLO
Rapa Šuklje s sodelavci kulturnega uredništva Radia Ljubljana. Foto: RTV SLO

Radiu je ostala zvesta do konca in v tem mediju pustila neizbrisen pečat. S svojim delom je ves čas izžarevala "kulturno širino in svetovljanski lesk". Ali kot je ob njeni smrti pred desetimi leti dejal Matej Venier, takratni glavni in odgovorni urednik 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, je bila Rapa Šuklje gospa po rodu in značaju.

Starosta slovenske filmske publicistike
Kot avtorica ali soavtorica je v filmsko publicistiko prispevala več monografij. Bila je tudi soustanoviteljica revije Ekran, ki ji je leta 2012 ob 50-letnici ustanovitve podelila svoje prvo priznanje za življenjsko delo. V utemeljitvi so med drugim zapisali, da je Rapa Šuklje "nedvomno starosta slovenske filmske publicistike, čeprav se morda dami ne spodobi zapisati, da je starosta, kajti kot je nekoč na Akademiji za igralsko umetnost dejal pokojni baletni mojster Pino Mlakar: 'Dame so vedno mlade!' Tako kot je kritiška filmska misel Rape Šuklje vedno mlada in aktualna."

Foto: Mladinska knjiga
Foto: Mladinska knjiga

Pomembni leposlovni prevodi v slovenščino
Ponašala se je tudi s pomembnim prevajalskim opusom, saj je podpisala številne slovenske prevode angleških, ameriških, nemških in norveških klasikov. V slovenščino je med drugim prevedla dela, kot so romani Slika Doriana Graya Oscarja Wilda, Viharni vrh Emily Bronte, Daleč od ponorelega sveta Thomasa Hardyja, K svetilniku Virginie Woolf, Gospa s Pustega brega Anne Bronte in Berlin Alexanderplatz Alfreda Döblina.

Še v visoki starosti soavtorica odmevnega zbornika
Dejavna je bila tudi kot literarna in gledališka kritičarka. Napisala je več študij o slovenskih igralkah in igralcih ter več literarnozgodovinskih študij za zbirko Sto romanov. Kot soavtorica je sodelovala pri pripravi obsežnega zbornika Pozabljena polovica: portreti žensk, ki so zaznamovale 19. in 20. stoletje na Slovenskem. Zbornik, ki je izšel leta 2007, spada med njena zadnja odmevna dela.

Rapa Šuklje je umrla leta 2013 nekaj dni pred 90. rojstnim dnevom v rodni Ljubljani.