Film Poletje z Antonom slovenske režiserke Jasne Krajinovič je zgodba o dečku, ki poletje preživi v enem od ruskih vojaških vadbenih kampov. Ti so postali med mladimi, ko je oblast prevzel Vladimir Putin, zelo priljubljeni. Na teh poletnih taborih dečke učijo "postati možje", urijo jih v psihološki in fizični stabilnosti, borilnih veščinah in ravnanju z orožjem, pa tudi o ideoloških vprašanjih oziroma ruskih problemih ter nesoglasjih z islamom in Čečenijo. Mladeniči se teh poletnih kampov udeležujejo iz deške igrivosti in radovednosti, toda številnim to že pomeni prvi korak v svet profesionalne vojaške službe.

V ospredju: kruta usoda migrantov
Za nagrado se bo letos potegovalo pet filmov; v filmu Black Power Mixtape 1967–1975 švedski režiser Göran Olsson preučuje zlasti medijsko percepcijo gibanja Črnih panterjev ter razlike med novinarskim pristopom v ZDA in v Evropi. Phillip Scheffner v Reviziji raziskuje brutalen uboj dveh romunskih migrantov na nemško-poljski meji leta 1992. Tudi Sladka ladja Daniela Vicarija se osredotoča na humanitarno katastrofo, ko so italijanske oblasti dvajsettisočglavo množico albanskih beguncev v začetku devetdesetih let zadrževale na barijski obali, zatem pa so jih strpale na stadion brez hrane in vode ter nedolgo zatem večino poslale nazaj v Albanijo.
Vojak/državljan izraelske režiserke Silvine Landsmann se ukvarja z indoktrinacijo mladih Izraelcev, ki jim na obveznem služenju vojaškega roka vcepljajo sovraštvo do Palestincev, izraelsko-francoska koprodukcija Pet razbitih kamer Emada Burnata in Guya Davidija pa prikazuje Burnatovo snemanje in arhiviranje izraelske okupacije palestinskih predelov ter težave, ki jih je imel pri svojem delu zaradi izraelske vojske.

Kraljica Versaillesa Lauren Greenfield je komični film o gospodarski krizi v ZDA, Film Čuvarji Drora Moreha pa je dokumentarec o izraelski obveščevalni službi Shin Beta. Pred kamero spregovori šest nekdanjih direktorjev službe, ki se strinjajo, da v boju proti terorizmu ni morale.

Frederick Wiseman v Ljubljani
Drugi filmi so tudi razporejeni v tematske sklope, od katerih je Retrospektiva posvečena Fredericku Wisemanu, ki ga imajo nekateri za »največjega živečega ameriškega filmskega režiserja«; vedno znova se posveča ameriškim institucijam, od šol, bolnišnic do vojašnic. Snema po pravilu "muhe na stropu", v dogajanje se ne vmešava, ga ne interpretira. v teh dneh bo v okviru festivala tudi obiskal Ljubljano; na festivalu si bo občinstvo lahko v Kinoteki ogledalo osem, do konca marca pa še 16 drugih režiserjevih umetnin.

Teorije "kubrickofilov"
Veliko obljublja tudi film Soba 237 RodneyJa Ascherja, ki je na dober odziv naletel že na festivalu Sundance in v Cannesu. Ascher je pred mikrofon zvabil pisano zbirko "kubrickofilov", ki so v filmu našli skrite pomene in podpomene, teorije zarote ali preprosto pomenljive ponavljajoče se detajle iz vsega Kubrickovega opusa. Ti v Sijanju in Kubrickovem opusu nasploh najdejo prispodobe holokavsta, druge svetovne vojne, genocida nad ameriškimi Indijanci in celo potrditev popularne teze, da je Kubrick leta 1969 za Naso posnel lažni pristanek na Luni.

Festival dokumentarnega filma, ki poteka pod okriljem Cankarjevega doma, bo do 9. marca na ogled tudi v Kinodvoru in Slovenski kinoteki.