A v retrospektivi se tem številkam ne gre posmehovati: devet let je minilo, preden je kakemu voditelju uspelo posekati gledanost "Rockovih" oskarjev. Ellen DeGeneres je leta 2014 pred male zaslone zvabila 43,7 milijona gledalcev (ampak če upoštevamo prirast prebivalca, je v resnici dosegla manjši delež ljudi kot Rock).

Drugače povedano: Akademija verjetno ne bo imela pripomb gled "zajedljivosti" in "glasnosti", če bo Rocku le uspelo dvigniti konstantno padajoče številke televizijskega občinstva podelitve oskarjev.

Koliko ljudi bo podelitev bojkotiralo?
Po enajstih letih se Rock na oskarjevski oder vrača v krizni situaciji, ki Akademiji povzroča še večje skrbi kot kilava gledanost: kritike na račun raznolikosti. Obstaja namreč velika verjetnost, da bo segment gledalcev, ki so jezni, ker je Akademija že drugo leto zapored v igralskih kategorijah nominirala zgolj svetlopolte umetnike, podelitev preprosto bojkotiral. (Lanska podelitev je imela med temnopolto populacijo 20 odstotkov manjšo gledanost kot leto prej).

Quincy Jones, eden izmed zvezdnikov, ki so bili v zadnjih tednih na slavje povabljeni kot podeljevalci, je javno odgovoril, da pride samo, če mu bodo na odru dovolili petminutni govor na temo raznolikosti v Hollywoodu (pet minut je približno dolžina otvoritvene glasbene točke podelitve). Akademija je Jonesov nastop tudi uradno potrdila, zato lahko sklepamo, da je v resnici dobil priložnost za svoj govor.

Vse več oglasov za vse bolj zasoljene vsote
Gledanost je za Akademijo zelo oprijemljiva skrb: največji delež njihovega letnega prihodka je prav februarski spektakel, v kar so vštete pravice za predvajanje v ZDA, za distribucijo v tujini in druge povezane prireditve. Samo lani je gledanost padla za 15 odstotkov (na 37,3 milijona gledalcev), obenem pa televizija ABC dviguje ceno za predvajanje oglasov: za 30-sekundni oglas je povprečno treba odšteti dva milijona dolarjev, ker je 11 odstotkov več kot lani, povzema The New York Times. ABC z oglaševanjem mastno služi (110 milijonov dolarjev lani), saj so od leta 2011 pa do lani minute oglaševanja med podelitvijo podaljšali za četrtino (na 30 minut).

Televizija ABC bo po pogodbi prireditev predvajala še vsaj do leta 2020, bi jih pa lahko padec v gledanosti, kakršen se je zgodil leta 2008, lahko prisilil v nižanje cen za oglaševanje, medtem ko bi glasen bojkot lahko škodil njihovemu ugledu. Televizijska mreža, ki je v lasti giganta Disney, se sicer promovira kot vodilna televizija na področju spodbujanja rasne raznolikosti na malih zaslonih.

Vrvohodec provokacije
Drugače povedano: na ramenih Chrisa Rocka, ki ne slovi ravno po svojem taktu in obzirnosti, letos leži veliko breme (na temo svojega programa za nedeljo za medije ne daje nobenih izjav). Producent Scott Rudin je prepričan, da bo Rock v svojem monologu provokativen: "Če že govorimo o tem, kdo se zna sprehoditi po vrvi, je Philippe Petit (Francoz, ki se je sprehodil po vrvi, napetimi med stolpoma Svetovnega trgovinskega centra, op. n.) ob Chrisu videti kot amater."

Časi so se spremenili
Rockov napadalni komični slog, ki je leta 2005 tako zelo zmotil komentatorje, bo morda deloval manj šokantno na gledalce, ki s(m)o se medtem navadili na "pijanske" komentarje Rickyja Gervaisa in stand-up komedijo Amy Schumer.

Bolj skrb vzbujajoče je to, da ima Rock gotovo manjšo bazo stalnih oboževalcev, kot sta jo pred njim imela Ellen (ki ima svojo pogovorno oddajo) in Neil Patrick Harris (ki ga ljudje obožujejo po zaslugi CBS-ove serije Kako sem spoznal vajino mamo). Chris Rock se je po letu 2009, ko so nazadnje izšle nove epizode humoristične nanizanke Everybody Hates Chris, na televiziji pojavljal le redko. (V nekem intervjuju je izjavil, da je zavrnil več priložnosti za vodenje večernih oddaj, da bi lahko več časa preživel s svojima hčerkama.)

"Chris Rock je najpametnejši človek, kar jih poznam," je za New York Times še povedal Rudin. "Če je kdo oseba, proti kateri nikoli ni pametno staviti, je to on."