Bergala med drugim poudarja, naj se mlade motivira za soočenje tudi z drugačnimi podobami od tistih, ki jih prevzamejo takoj in se jim lahko prepustijo brez zadržkov. "Namesto hitro prebavljivih, instantnih podob, ki ne terjajo nikakršnega prizadevanja, naj se mladim ponudi nabor filmskih del, ki so teže doumljiva in ki potrebujejo tudi večkratni ogled," je avtorjeva prizadevanja v spremni besedi povzel Andrej Šprah. Izid dela bo prihodnji teden pospremil tudi avtorjev obisk; o svojem delu bo Bergala spregovoril v sredo, 22. marca, v Slovenski kinoteki.

Knjigo, ki je izšla pod okriljem Društva za širjenje filmske kulture Kino! in zavoda Membrana, je poslovenil Jernej Pribošič. Po besedah urednice Maje Krajnc je delo obenem filmska avtobiografija, oda filmski umetnosti in priročnik. Izid knjige Vzgoja za film je neposreden odziv na dogajanje na področju šolstva v Sloveniji, kjer je v zadnjem času prišlo do nekaj pozitivnih premikov. Tako je vlada decembra sprejela strategijo razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje, poleg tega bo v šolskem letu 2017/2018 na gimnazijski ravni mogoč vpis na filmsko smer, filmska vzgoja pa počasi pronica tudi v osnovno šolo.

V svojem bogatem udejstvovanju je Bergala na filmskem področju najvidnejši pečat pustil kot glavni urednik revije Cahiers du cinema, kot avtor monografij o Jean-Lucu Godardu, Abbasu Kiarostamiju, estetiki filma in pedagogiki avdiovizualnega, v zadnjem času pa predvsem kot nosilec programov filmske vzgoje in izobraževanja. Bil je tudi vodja državnega projekta Film v šoli.

V knjigi Vzgoja za film Bergala sicer ne izpostavlja konkretnih učnih načrtov in delovnih programov, opozarja pa na tiste dejavnike, ki se mu zdijo neizogibni za obravnavo in poučevanje filma kot umetnosti.

Izhodišče njegove hipoteze nove filmske pedagogike je predpostavka, da je film treba brezpogojno sprejeti kot umetnost. Cilj knjige pa je izpeljati proces potrjevanje te hipoteze, saj delo predstavlja njeno preverjanje, utemeljevanje in dokazovanje. S knjigo se trudi prepričati dovzetne učitelje in jim pomagati pri njihovih pedagoških prizadevanjih. Vendar pa po uredničinih besedah knjiga ni namenjena le pedagogom, ampak je dobrodošlo čtivo za vsakega ljubitelja filma.

Šola naj zagotovi dostop do filmov, s katerimi se mladi sicer ne srečajo
V učnem procesu namenja posebno pozornost zagotavljanju možnosti srečanja mladih s filmskim delom. Prepričan je namreč, da je temelj, na katerem se lahko gradi odnos do filma, možnost doživljanja osebne izkušnje. Ker so otroci ob vstopu v šolo že izurjeni v razbiranju filmskih podob, po njegovem prepričanju ne potrebujejo uvajanja v znano, temveč nadgradnjo v smeri neznanega. Šola mora v tem kontekstu zagotoviti predvsem možnost dostopa do filmov, s katerimi se mladi sicer ne bi imeli kje srečati.