Na TV Slovenija bodo v torek, na dan obletnice smrti Alfreda Nobela in slavnostne podelitve Nobelovih nagrad, premierno predvajali omenjeni dokumentarec o Nobelu, ki je leta 1864 izumil strelno kapico.

Po hudi eksploziji, ki je uničila njegovo tovarno ter ubila njegovega brata in še štiri ljudi, se ga je oprijel vzdevek "nori znanstvenik". Leta 1867 je patentiral dinamit, leta 1876 pa je patentiral še močnejše razstrelivo, strelno želatino. S svojimi izumi in solastništvom pri naftnih vrelcih v Bakuju si je nabral veliko bogastvo.

Pigmalionsko razmerje s pridihom Lolite
Sofija Hess je v Nobelovo življenje vstopila kot prodajalka cvetlic v letoviškem kraju blizu Dunaja v trenutku, ko je bil Nobel slaven in bogat, a hkrati zelo osamljen in razočaran človek. Njuno skoraj 20 let trajajoče razmerje je bilo polno ljubezni, napetosti in izsiljevanj, kar potrjuje več kot 200 Nobelovih in nekaj Sofijinih pisem, prepolnih rotenja, oproščanj in zahtev po denarju.

Svoje "požiralke denarja", kot ji je rekel, Nobelu ni uspelo izklesati po lastni podobi, je izobraziti in ukrotiti. Njuno pigmalionsko razmerje s pridihom elementov Lolite vključuje tudi Celje, kamor je Nobel nekajkrat prišel na obisk k Sofiji in njenim sorodnikom, ustanoviteljem Cinkarne Celje.

Iz slabe vesti ustanovil Nobelove nagrade
Nobel je svoje odkritje razumel kot napredek, in ne kot uničevanje človeštva. "Če bo vojna, bo kratka in dokončna; strah pred njo bo ljudi usmeril v dobro, in ne v zlo," je govoril, a se je hkrati zavedal, da je trgovec s smrtjo. Zaradi slabe vesti je ustanovil Nobelove nagrade in spodbujal oziroma financiral mirovniška gibanja. Pri tem je imela odločilno vlogo njegova neusojena partnerica, prijateljica, mirovnica, pisateljica ter prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za mir, Bertha von Suttner.

Dokumentarni film o Nobelu si je Širca želela snemati že v času, ko je na Televiziji Slovenija še delala oddajo Povečava. Po vrnitvi na televizijo pa ga je vzela iz predala, kjer je obležal, in se lotila dodatnih raziskav. Še natančneje je pregledala literaturo in življenje Alfreda Nobela ter obsežen blok gradiva, vezan na Celje.

Že pred tem si je v Državnem arhivu v Stockholmu ogledala Nobelova in Sofijina pisma, ki so jih nekaj tudi posneli za dokumentarec. Razen v Stockholmu in okolici pa so film snemali še na Dunaju, v Celju in San Remu. V njem nastopajo strokovnjaki iz Nobelovega muzeja ter Državnega arhiva v Stockholmu, avstrijska zgodovinarka in biografinja Brigitte Hamann, Renata Salecl, Igor Koršič in drugi.

Kot je poudarila Širca, je bilo študija za film veliko, ta je tako skupaj z epilogom le izvleček velikanske količine informacij. Kot nekdo, ki mu je blizu film, si je želela delati asociativne zgodbe s filmsko zgodovino, vendar je bilo to težavno zaradi avtorskih pravic. Za vsa filmska dela, ki jih je želela uporabiti, jih je bilo treba pridobiti, pri čemer se je izkazalo, da je velikokrat težko najti njihove lastnike, poleg tega so cene za uporabo tega gradiva izjemno visoke.

Dokumentarnemu filma o Nobelovem življenju in njegovem druženju s Sofie Hess in Bertho von Suttner, ki bo na prvem programu TV Slovenija na sporedu drevi ob 20.55, bo sledil filmski razmislek z naslovom Epilog: Mir. V njem bodo o vojni in miru ter o svetu razmišljali Ulf Larsson, Gustav Källstrand, Maximilian Winter, Renata Salecl, Jurij Gustinčič, Ervin Hladnik Milharčič, Branko Soban in Tomo Križnar.