Med branjem zahvalnega govora, ki ga je v francoščino prevajala Juliette Binoche, se je Almodóvarju na odru pridružil njegov brat - in že skoraj trideset let tudi producent - Agustín. Manjkal ni niti šopek najbolj prepoznavnih igralk, ki so sinonim za Špančeve filme: Marisa Paredes (Visoke pete, Cvet moje skrivnosti), Elena Anaya (Koža, v kateri živim) in Rossy de Palma (Ženske na robu živčnega zloma).

Tudi v avditoriju se je trlo velikih imen: Keanu Reeves in ameriški režiser John McTiernan, Michael Cimino, Paolo Sorrentino (Velika lepota), Isabella Rossellini, Vanessa Paradise, Gaspard Ulliel, Valeria Golino, Jaime Rosales in številni drugi, ki so se prišli Almodóvarju poklonit v Francijo.

"Rodil sem se v petdesetih, ki so bila fantastično obdobje za film, ampak na žalost grozno obdobje za Španijo. Fikcija je bil zame svet domačega dvorišča, sosedov, mojih sester in vsega, kar se je dogajalo onkraj velikega platna kina na prostem, stene, fetiš predmeta. Moja mati je bila vedno pokrajina, kjer se je vse dogajalo."

Uporniška eksplozija barv
V svojih filmih je, je prepričan danes, "uporabil vse barve svojega otroštva, Technicolor, sijoče in eksplozivne barve; moja ljubezen do barv je bila odgovor moje matere na vsa tista leta črnine in žalovanja".

Eden izmed bolj ganljivih trenutkov večera pa se je zgodil že predtem: trije mladi zvezdniki francosko govorečega filma - Kanadčan Xavier Dolan, Tahar Ramin (Prerok) in Guillaume Gallienne - so prebrali zgodbo, s katero je Almodóvar zajel svojo reakcijo na materino smrt; naslov ima Poslednje sanje moje mame, dogaja pa se na sončen dan, prvi, ki ga Pedro preživlja na svetu brez svoje matere. "Ime mi je Pedro Almodóvar Caballero," se konča. "Ne pozabljajte drugega priimka."

Izbira festivala za poklon režiserju je na mestu: številni Almodóvarjevi filmi so bili v Franciji uspešnejši kot v domovini, ki ima do avtorja kompleksen odnos. Dveurna podelitev nagrade lumière je bila obenem tudi hommage režiserjevemu vplivu na Španijo ter španski kulturi, ki je dovzetnejša od večine za čustva, še posebej v obliki pesmi.

Obe hollywoodski zvezdi, ki jima je pot k slavi pomagal utreti prav Almodóvar, Antonio Banderas in Penelope Cruz, sta se slavja udeležila prek videoprojekcije. "Hvaležen sem ti, da si presegel omejitve, ki so v osemdesetih vladale v španskem filmu," je povedal Banderas, ki trenutno v domovini snema film Altamira. "Tako zelo posebno mesto imaš v mojem srcu, tako radodaren si v srcu in duši," je dodala Cruzova. "Srečo imam, da si v mojem življenju."

Del prireditve je bil celo majhen koncert: režiserka in igralka Agnés Jaoui je odpela balado Piensa en mí (iz filma Visoke pete), Camelia Jordana je interpretirala klasiko Cucurrucucú Paloma (v filmu Govori z njo jo je pel Caetano Veloso), tri pesmi, tudi Volver, pa je odpel mlad zvezdnik flamenka Miguel Póveda.

"Po navadi sem duhovit in zabaven kot striptizeta, ampak danes so me čustva premagala," je v svoji zahvali priznal Almodóvar. Vseeno pa mu je uspela majhna bodica: "Tole je moja zlata palma!" je izjavil o nagradi (canskemu odličju se je namreč približal s filmom Vrni se).