S temi besedami je letošnjega nagrajenca opisala žirija in ga v obrazložitvi označila še za inovatorja, ki je prepletal poteze igranega in dokumentarnega filma, za raziskovalca, predanega odkrivanju prezrtih družbenih skupin in manjšin, ter avtorja, "čigar portreti velikih zgodovinskih gibanj in osebnosti slovenske kulture odkrivajo njihove zastrte poteze".
Že v osemdesetih letih je kot neupogljiv ustvarjalec ustanovil prvo zasebno producentsko podjetje v tedanji državi Filmske alternative ter napovedal poznejši razvoj tovrstne slovenske produkcije. Kot direktor Filmskega sklada RS je stal na strani filmarjev, je pa tudi neumoren iskalec, razgledan sogovornik, pedagog, umetnik, ki je dosegel, da je postal film eden izmed vrhuncev slovenske kulture ter človek, ki je filmu posvetil svoje življenje, še meni žirija.
Iz Ljubljane v ZDA in Švico, nato pa nazaj v Ljubljano
V Boru v Srbiji rojen filmar je po študiju filozofije in primerjalne književnosti na ljubljanski univerzi študiral še na Columbia Collegeu v Chicagu, kjer je diplomiral iz filmske in televizijske režije ter scenaristike. Pozneje je poučeval na zasebnem inštitutu Montesano v Švici, nato pa je bil več let asistent za filmsko režijo in igro na AGRFT-ju v Ljubljani.
15 dokumentarnih portretov slovenskih umetnikov
Robar Dorin je bil med letoma 1998 in 2002 direktor Filmskega sklada RS, odtlej pa deluje kot samostojni filmski ustvarjalec in publicist. Posnel je okrog 30 dokumentarnih in igranih filmov različnih dolžin ter 15 portretnih dokumentarcev o slovenskih umetnikih.
Obsežen opus z vrsto nagrad
Je dobitnik Trdinove nagrade in velike nagrade mesta Beograd, ki ju je prejel za film Opre Roma, Ovni in mamuti so mu prinesli zlato areno na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju in veliko nagrado na festivalu v Mannheimu. Igrani celovečerni film Veter v mreži mu je prinesel nagrado Prešernovega sklada, zlato areno v Pulju in Badjurovo nagrado za najboljši film.
Njegov televizijski film Striptih so nagradili z viktorjem revije Stop za najboljše igrano televizijsko delo, dokumentarno-igrani filmski esej Maša za moje ustreljene pa je na festivalu San Gio prejel nagrado občinstva. Omeniti velja še posebno priznanje festivala DokMa za film Veter se požvižga.
Tri dni najnovejših slovenskih filmov
Nagrado bodo Filipu Robarju Dorinu izročili 1. oktobra na Tartinijevem trgu v Piranu, s tem pa se bo začel 13. festival slovenskega filma. Podelitvi bo na otvoritveni dan sledil film Piran - Pirano režiserja Gorana Vojnovića in nato bodo do 3. oktobra v Avditoriju Portorož ponudili 52 filmov domače letne produkcije.
V pričakovanju dobitnikov vesen
Tekmovalni program obsega sedem celovečernih igranih filmov, od tega tri koprodukcije, štiri srednjemetražne dokumentarne filme, 12 kratkih in 14 študentskih filmov.
Poleg omenjenega filma Piran – Pirano bodo v tekmovalnem programu predvajali še tri slovenske celovečerce - Circus Fantasticus režiserja Janeza Burgerja, Gremo mi po svoje v režiji Mihe Hočevarja in film Oča v režiji Vlada Škafarja. Zadnji film, ki si ga je nedolgo nazaj lahko ogledalo občinstvo v Benetkah, bo tudi sklenil festival.
Takrat bodo tudi tradicionalno podelili nagrade vesna, nagrade revije Stop za najboljšega igralca ali igralko leta, nagrado občinstva, strokovne žirije kritikov in publicistov ter dve nagradi Kodak.