Na ta način želijo opominjati na pomembnosti ohranjanja arhivskih avdio- in avdiovizualnih posnetkov, kot so filmi, radijski in televizijski programi. Avdiovizualni arhivi "predstavljajo neprecenljivo dediščino, ki je potrditev našega kolektivnega spomina in dragocen vir znanja, saj odražajo kulturno, družbeno in jezikovno raznolikost naših skupnosti. Pomagajo nam pri rasti in razumevanju sveta, ki si ga vsi delimo. Ohranjanje te dediščine in zagotavljanje, da bo še naprej dostopna javnosti in prihodnjim generacijam, je bistvenega pomena za vse spominske ustanove in tudi širšo javnost," so zapisali pri Unescu.

Spodbujanje prostega pretoka idej
Svetovni dan avdiovizualne dediščine (World Day for Audiovisual Heritage - WDAH) je priložnost za ozaveščanje javnosti o potrebi po nujnih ukrepih in priznanje pomena avdiovizualnih dokumentov. Ta dan je tudi priložnost za države članice, da ocenijo svojo uspešnost pri izvajanju priporočila iz leta 2015 o ohranjanju in dostopu do dokumentarne dediščine, tudi v digitalni obliki. Tako želijo spodbujati tudi prost pretok idej v besedi in sliki kot predstavitev tako naše skupne dediščine kot spomina.

S pobudami, kot sta poleg svetovnega dneva avdiovizualne dediščine tudi Program svetovnega spomina in Unescov arhivski projekt Digitalizacija naše skupne Unescove zgodovine, se spodbuja delo pristojnih na način, da bi se laže spopadali s številnimi tehničnimi, političnimi, družbenimi, finančnimi in drugimi dejavniki, ki ogrožajo avdiovizualno dediščino.

Epidemija spremenila načrte mednarodnega srečanja
Med to dediščino spada tudi bogata umetniška produkcija, ki jo v Sloveniji hrani Postaja DIVA in sorodni arhivi po drugih državah, so zapisali pri SCCA-Ljubljana. Tako vsako leto na ta dan organizirajo dogodek v okviru programa Prakse arhiviranja in v goste povabijo mednarodne arhive, kuratorje in umetnike.

Pretekla leta so dogodki potekali v sodelovanju s Slovensko kinoteko, letos so na obisk povabili kolege iz Akademskega filmskega centra Doma kulture Studentski grad v Beogradu. Zaradi razglašene epidemije projekcija in srečanje v Slovenski kinoteki odpadeta, omogočen pa je spletni ogledu devetih filmov programa Beograjski eksperimenti 1959–1989. Izbor je pripravil kurator in sodelavec arhiva Akademskega filmskega centra Ivan Velisavljević.

Akademski kino klub (AKK) je bi ustanovljen leta 1958 in je poleg Kino kluba Beograd kaj hitro postal najpomembnejši amaterski kino klub v Srbiji. ''AKK je postal zbirališče filmarjev, ki so bili pod vplivom avantgardnega sovjetskega in evropskega filma, teorij o ‘kinesteziji’ Slavka Vorkapića in njegovega nadaljevalca Vladimirja Petrića ter nekonvencionalne estetike in radikalnih eksperimentov, ki jih je spodbujal zagrebški festival GEFF. Ta skupina avtorjev, ki jo v literaturi imenujejo tudi ‘prva generacija AKK’, je v šestdesetih letih ustvarila nekaj bistvenih del beograjskega eksperimentalnega filma in postavila temelje estetskih vprašanj, ki so jih raziskovali vse do konca osemdesetih let,'' so zapisali pri SCCA-Ljubljana.