V Slovenski kinoteki so s posebno projekcijo filma Sončni krik počastili 75. rojstni dan Boštjana Hladnika. Boštjan Hladnik, ki je med filmskimi umetniki pogosto izstopal kot enfant terrible, je s svojim delom velikokrat izzival in stopal prek tabujev.

Hladnik, ki je eden začetnikov modernizma v slovenskem filmu, je v svojih delih izrecno prisegal na režijo, saj ta slike spreminja v podobe in realno kaj lahko dobi pridih ali značilnosti imaginarnega. Hladnik, ki se je rodil v Kranju in leta 1955 končal študij režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je kot asistent režije pri treh filmih sodeloval tudi z znanim režiserjem Claudom Chabrolom. Posnel je deset celovečercev, mad njegova najbolj znana dela pa sodijo Maškarada, ki je nastal po scenariju Vitomila Zupana, Erotikon, Ples v dežju in Ko pride lev, po scenariju Frančka Rudolfa.

Sončni krik - lov za hladilnikom
Sončni krik, za katerega je Hladnik poleg režije prispeval tudi scenarij, je bil posnet leta 1968. Film pripoveduje o dveh tatovih, ki med obiskom skupine dijakov v tovarni gospodinjskih naprav ukradeta precejšnjo vsoto denarja, vendar ga morata skriti v hladilnik. Tega nato tovornjak odpelje neznano kam in lov na hladilnik se začne. Tatova hodita od trgovine do trgovine in iščeta hladilnik s skritim denarjem, a pravega hladilnika nikakor ne najdeta. V filmu med drugimi zaigrajo Zvone Šedlbauer, Angelca Hlebce, Marjana Brecelj, Demeter Bitenc in Anton Petje. Direktor fotografije pri filmu je bil nedavno preminuli Janez Kališnik, glasbo zanj pa je posnela skupina Kameleoni.