Na prvi festivalski dan bo v gledališču Miela na ogled Ne pričakuj preveč od konca sveta, v gledališču Politeama Rossetti pa bo 23. januarja kot drugi otvoritveni film festivala na ogled še Zelena meja.

Po besedah organizatorjev bo to priložnost, da primerno predstavijo dva filma, ki sta prevladovala v zadnjih nekaj mesecih preteklega leta in sta bila uvrščena med velike evropske filme leta vse od njunih premier na festivalih v Locarnu in Benetkah.

Judejeva kritika cinizma sodobnega kapitalizma
Celovečerec Raduja Judeja (1977) je vrtoglav esej o samem filmu in hkrati kritika cinizma sodobnega kapitalizma. Film, ki bo v kratkem prišel na redni spored italijanskih kinematografov, je poln ironije, moralističnih izbruhov in eruditskih citatov. Organizatorji tržaškega festivala so poudarili, da ta film le še potrjuje genialnost tega romunskega režiserja in scenarista, ki je pred leti prejel zlatega medveda v Berlinu, za svoj najnovejši film pa je dobil posebno nagrado žirije v Locarnu.

Sorodna novica Zelena meja

Dokumentaristično obarvana drama Agnieszke Holland
Film Zelena meja poljske režiserke Agnieszke Holland (1948), ki velja za veliko mojstrico evropskega filma, je na lanskem beneškem festivalu prejel posebno nagrado žirije. Gre za celovečerec, ki ga je neprijetno gledati, a je hkrati poln občutka za pravičnost, so zapisali na tržaškem festivalu. V kinematografih po Italiji bo na ogled od 8. februarja.

Zgodba z brezkompromisno ostrino, ki jo je občasno težko prenašati, se osredotoča na tragično usodo migrantov, ki se odpravijo v Evropo, v tem primeru z meje med Belorusijo in Poljsko. V Evropo se odpravijo v iskanju dobrodošlice, ki so jo vlade že zdavnaj pozabile, in čuta za solidarnost, ki ga premorejo le posamezniki, pogosto nezakonito.

Dvojica premier celovečercev slovenskih avtorjev
Med sedmerico igranih celovečercev v tekmovalnem programu je tudi najnovejši film Janeza Burgerja Opazovanje na temo empatije med ljudmi. Ta slovensko-hrvaško-italijansko-makedonska koprodukcija bo na festivalu doživela italijansko premiero. Na festivalu v Trstu pa bo svetovno premiero med desetimi tekmovalnimi dokumentarci doživel film Cent'anni, ki govori o zmagi nad smrtonosno boleznijo. Gre za prvenec režiserke Maje Doroteje Prelog, ki ga je posnela v sodelovanju z Italijo, Poljsko, Srbijo in Avstrijo.

Poleg omenjenih celovečercev so v program uvrstili še dva kratka filma ter animirani projekt v razvoju. Med kratkimi filmi bosta na ogled Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič in Morje med nama študenta filmske režije na praškem FAMU-ju Luna Sevnika. Izbrani projekt v razvoju bo del koprodukcijskega srečanja Ko Vzhod sreča Zahod, posvečen še neuveljavljenim filmskim režiserkam in režiserjem. Žirija je med 486 prijavljenimi projekti izbrala devet celovečernih dokumentarcev, devet celovečernih igranih in tri kratke animirane filme, ki si jih bo lahko ogledalo več kot 500 mednarodnih odločevalcev in strokovnjakov. Iz Slovenije je bil izbran sicer tržaški režiser Leo Černic s projektom Cosmonauts, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC)

Poklon Joyceju in sekcija Divje vrtnice
V posebni sekciji, posvečeni Jamesu Joyceu, ki je nekaj let prebival v Trstu, bodo predvajali dokumentarno-igrani film Martina Turka Kino Volta. Film govori o kinematografu, ki ga je ta irski romanopisec s štirimi tržaškimi podjetniki odprl v Dublinu. Dokumentarec je posnet v Trstu, v njem pa nastopata tamkajšnja igralca Danijel Malalan in Nikla Petruška Panizon.

Festival ima tudi sekcijo z dolgoletno tradicijo Divje vrtnice, namenjeno predstavitvi filmskih ustvarjalk iz Srednje in Vzhodne Evrope. Tokrat bo v znamenju nemškega filma, na ogled pa bo 13 filmov, ki jih torej podpisujejo režiserke. Na festivalu so kot največje ime te sekcije izpostavili Margarethe von Trotta, ki se bo predstavila s svojim lanskim filmom, naslovljenim Ingeborg Bachmann – Potovanje v puščavo.

Dvojica lovorik Zveze italijanskih filmskih kritikov
Na festivalu bodo v sodelovanju z Zvezo italijanskih filmskih kritikov podelili še dvojico nagrad najboljšima filmoma preteklega leta. Kot najboljši italijanski film je največ glasov med člani združenja prejela Ugrabitev Marca Bellocchia. Za najboljšega med mednarodnimi filmi, ki so jih lani predvajali v italijanskih kinematografih, pa so izbrali Pacifikacijo španskega filmarja Alberta Serre.

Tržaški filmski festival bo 27. januarja, ko bodo podelili nagrade, sklenil nagrajenec lanskega festivala v Cannesu Interesno območje angleškega filmarja Jonathana Glazerja.