V dokumentarnem portretu je Ljubo Prenner upodobila Mojca Funkl. Foto: RTV SLO
V dokumentarnem portretu je Ljubo Prenner upodobila Mojca Funkl. Foto: RTV SLO
Prizor iz dokumentarca Dober človek: Ljuba Prenner
Prennerjeva je sama dejala, da je demokrat po mišljenju in socialist po dejanjih. Foto: RTV SLO
Prizor iz dokumentarca
Med vojno se je Ljuba Prenner pridružila osvobodilnemu gibanju, kasneje pa se je pojavil razhod med njo in partijo. Foto: RTV SLO

Režiser Boris Jurjaševič je posnel dokumentarni film Dober človek: Ljuba Prenner o nekoč legendarni, danes pa skoraj pozabljeni in širši javnosti neznani osebnosti iz Slovenj Gradca, ki ste si ga lahko ogledali na prvem programu Televizije Slovenija. Jurjaševič je poleg Vasilija Poliča tudi soscenarist filma, v glavnih vlogah pa nastopajo Mojca Funkl v naslovni vlogi, Jožef Ropoša kot tožilec in Boris Kerč kot radijski novinar.

Ljuba Prenner je bila odlična odvetnica in neizpolnjena pisateljica. Po drugi svetovni vojni je zaradi svoje človeške in poklicne načelnosti prišla v konflikt s komunističnim režimom, za kar so jo kaznovali z odvzemom odvetništva in jo izključili iz društva pisateljev.

Neupogljivi optimizem
Prennerjeva je skoraj leto dni brez obtožnice preživela v zaporu in v delovnem taborišču. Življenjsko moč je medtem črpala iz smisla za humor in globoke vere v resnico. "Mene zanima predvsem človek; človek v vsem svojem dejanju in nehanju. Ker verujem v človeka, verujem tudi v življenje, to se pravi, da imam pozitivno stališče do življenja, dasi ne živim v iluzijah in se zavedam, da je življenje v celoti dobro in zlo, uživanje in trpljenje, toda človek se mora izkopati iz najhujšega," je nekoč zapisala.

Od kriminalke do operete
Pisateljsko udejstvovanje Prennerjeve je vrh doseglo leta 1939 s kriminalnim romanom Neznani storilec. (Povod za pisanje je bila stava, da Slovenec pač ne zna napisati dobre kriminalke. Ljuba je to storila v treh mesecih.) Prav tako je uspeh požela z dramo Veliki mož (prvotno Veliki sin domovine, 'sina' je spremenila sama, 'domovino' pa cenzura), uprizorjeno leta 1943. S tem je prekršila kulturni molk, kar je kasneje pomenilo enega izmed razlogov za izključitev iz Društva slovenskih književnikov. Napisala je tudi libreto za opero Slovo od mladosti, ki je bila uprizorjena leta 1954 s številnimi ponovitvami.