Kje začeti, če bi radi digitalizirali in po potrebi restavrirali 20 milijonov metrov filmskega traku, ki ga hrani arhiv TV Slovenija? Odgovor je preprost, z enim najbolj priljubljenih slovenskih filmov, ekranizacijo ganljive Tavčarjeve zgodbe Cvetje v jeseni.

Preden so leta 1972 začeli snemati nadaljevanko o ljubezni med mlado Presečnikovo Meto in precej starejšim Janezom, se niso zavedali, da bo Matjaž Klopčič posnel slovensko filmsko klasiko, pravi 'simbol slovenstva'. Zato so ga nič hudega sluteč posneli kar na film, kakršnega so uporabljali za TV-dnevnike, to je na 16-milimetrski barvni obračilni namesto na 35-milimetrski film, kot je sicer običajno v filmski proizvodnji. Izbor je pomenil precej slabšo kakovost, kakršna se je spodobila za filme celovečernega kova, dodatno škodo pa je naredila še povečava.

Da bi osvežili barve filma in izčistili podobo lepe Mete, ki jo je nepozabno upodobila Klopčičeva muza Milena Zupančič, je ekipa s Francijem Strehovcem na čelu 1.200 ur posvetila restavraciji nadaljevanke in celovečerca. Prenovljen celovečerec so v Kinodvoru premierno predstavili ustvarjalcem filma, na malih zaslonih pa si ga bodo lahko gledalci ogledali danes, nato pa še 28. in 29. decembra ob 20.00 na 1. programu TV Slovenija. Zdaj lahko prvič

gledamo film, kakršen bi moral biti, je premiero odprl direktor TV Slovenija Janez Lombergar, ki se je ob tej priložnosti spomnil, kako so pri najstniških letih nadaljevanko gledali kot uročeni.

Kmalu po tem, ko je Klopčič posnel nadaljevanko, je bilo jasno, za kako resno in pomembno delo gre, in leta 1973 so jo prenesli še v celovečerno različico ter v filmskem laboratoriju naredili povečavo. "To so naredili na 'kopirki', ki je danes v Slovenski kinoteki shranjena kot muzejski eksponat. Šlo je za dokaj improviziran postopek povečave, posledično pa je bila slika precej neostra, kontrasti premočni in v sredini bolj osvetljena kot na robovih," je pojasnil Strehovec.

50.000 popravkov, da film zasije v novi podobi

Ob zavedanju, da film in nadaljevanka po vseh teh letih kličeta po prenovi, je poklical direktorja fotografije filma, danes 84-letnega Žara Tušarja, ki je predlog pozdravil z besedami, da si je to vendar vedno želel. Kako zahtevno delo so opravili, pred ogledom nadaljevanke morda najbolje povedo številke. Tri nadaljevanke so sestavljene iz približno 224.000 slik, od teh je bilo vsako treba pregledati, če pa so na njej našli napako, morda prstni odtis, jo je bilo treba očistiti ali retuširati. Naredili so 50.000 popravkov, poleg tega pa tudi stabilizirali sliko.

Vsi trije deli nadaljevanke in film so zdaj svetlobno, barvno in zvokovno popravljeni ter očiščeni vseh prask, nečistoč in drugih motečih napak 16-milimetrskega filmskega traku, TV Slovenija pa bo serijo predvajala v sliki visoke ločljivosti (HD) in v širokem formatu slike, ki je prilagojen sodobnim širokim TV-zaslonom.

"Kako je lepa, kako sta lepa"
Kakšna je razlika med izvirnim in restavriranim filmom, jasno pokaže priložen posnetek, ki postavlja drug kader ob drugega. Milena Zupančič in letos umrli Polde Bibič se zaljubljeno zreta v mnogo jasnejših konturah. "Kakšna razlika!" se je slišalo vzdihe med premierno projekcijo filma. Z restavracijo je zelo zadovoljen tudi direktor fotografije Tušar, ki pravi, da

zdaj deluje, kot da je bil posnet na negativ film. Vendar omenil je tudi mehkobo, ki pa jo je zdaj film nekoliko izgubil. "Ko smo takrat posneli film, je bila slika mehkejša, zdaj pa so robovi ostrejši, trši. Vsebina zahteva mehkejšo sliko, v njej ni nič trdega. Pa vendar je zelo lepo narejen film," je dejal. Tušarjevo sodelovanje pri prenovi je bilo po Strahovčevem mnenju neprecenljivo, saj je prav on najbolj poznal prvotno 'štimungo'.

Zvestoba tej je bila nujna, če so želeli ujeti Klopčičev uspešen prenos Tavčarjevega literarnega sveta in močne ter obenem pretanjene ljubezenske zgodbe uglednega meščana, ki mu je Ljubljana postala pretesna in se je umaknil v naravo, kakršno bi lahko prepoznali na slikah idilične škofjeloške pokrajine Tavčarjevega sodobnika, impresionista Ivana Groharja, ter se tam zaljubil v precej mlajše dekle.

Kako je nastajala nadaljevanka?
Ne le slike, tudi zvok je bistveno izboljšan, saj so v sinhrostudiu v veliki meri odpravili napake, značilne za takratni čas snemanja in obdelave filmskega zvoka. Na predvečer predvajanja prvega dela tehnično prenovljene nanizanke Cvetje v jesenih pa je premiero doživel tudi dokumentarni film o nastajanju kultne serije in filma. Avtor dokumentarca Cvetje za vse čase Slavko Hren (dokumentarni film si lahko ogledate spodaj) je posnel spomine in manj znane zgodbe nastajanja filma, ki prav tako prehajajo že v legendo.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->