V poetičnem igranodokumentarnem filmu Deklica s frnikulami je Silvan oživel mit prve slovenske zvezde skozi raziskavo mlade slovenske igralke Marjane, ki preiskuje sledi, odtise prizorišč, prostorov in krajev, kjer je Ita Rina odraščala in pozneje ustvarjala. Foto: Kino Otok
V poetičnem igranodokumentarnem filmu Deklica s frnikulami je Silvan oživel mit prve slovenske zvezde skozi raziskavo mlade slovenske igralke Marjane, ki preiskuje sledi, odtise prizorišč, prostorov in krajev, kjer je Ita Rina odraščala in pozneje ustvarjala. Foto: Kino Otok
Silvan Furlan
Silvan Furlan je bil eden izmed ustanoviteljev filmskega gledališča v Novi Gorici, ki uspešno deluje še danes. Foto: BoBo
Kinoteka, kino, kinoteka ljubljana, miklošičeva
Slovenska kinoteka je bila pod Furlanovim vodstvom središče slovenskega filmskega življenja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Leto Silvana Furlana, ki so ga organizirali Mestna občina Nova Gorica, Fundacija Silvana Furlana in sodelujoče organizacije, se bo poslovilo z razstavo o filmarjevi življenjski poti. Razstavo bodo ob 18.30 odprli v Dvorani prve slovenske vlade, predvajali pa bodo tudi filmske projekcije filmskih krožkov in Furlanov edini avtorski film Deklica s frnikulami.
Novogoriška občina že tradicionalno vsako leto posveti enemu izmed domačinov, ki so na svojem področju pomembno prispevali k prepoznavnosti goriškega prostora. Furlanu so ga posvetili pod geslom S filmom bolj slišni in vidni in v sklopu projekta pripravili več dogodkov. Razstavo o Furlanovem življenju so si lahko ogledali že v njegovem rojstnem kraju, na Brjah, na začetku leta pa tudi v Novi Gorici.
Razstava prinaša predvsem fotografije, po besedah direktorja Lavričeve knjižnice v Ajdovščini in predsednika Zveze kulturnih društev Ajdovščina Arturja Lipovža pa bodo v okviru prizadevanj za spodbujanje dejavnosti na amaterskem filmskem področju med drugim predvajali tudi filmske projekcije filmskih krožkov iz Solkana in z Dobrovega v Goriških brdih.
Filmu zapisano življenje
Silvan Furlan je zaznamoval vsa področja filmske ustvarjalnosti in kulture. Bil je filmski pedagog, publicist, programski vodja, filmski kritik, teoretik, zgodovinar, urednik, avtor knjig, scenarist, režiser, snovalec kulturne politike ter ustanovitelj in prvi direktor Slovenske kinoteke od leta 1994 vse do smrti leta 2005. V času njegovega vodenja je bila Slovenska kinoteka središče slovenskega filmskega življenja. V dobrih treh desetletjih delovanja je odločno prispeval k nastanku in razvoju vseh osrednjih slovenskih filmskih institucij - od revije Ekran in Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala do današnjega Slovenskega filmskega centra, Viba filma, v manjši meri tudi Slovenskega filmskega arhiva, nazadnje pa Kinodvora, Art kino mreže Slovenije in Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači. Veliko je prispeval tudi k širjenju filmske vzgoje med mladimi.
Danes njegovo delo nadaljuje Fundacija Silvana Furlana – leta 2011 jo je ustanovila Furlanova sestra Miranda Brataševec -, ki nadaljuje uresničevanje Furlanove vizije filmske vzgoje in širjenja filmske kulture. Med drugim so s pomočjo fundacije ustanovili filmske krožke na več osnovnih šolah, lani je prvič zaživel filmski tabor na Plešivem v Goriških brdih. Letos je zaživel še fotokrožek na osnovni šoli za otroke s posebnimi potrebami Kozara v Novi Gorici, kjer želijo razviti metodo fototerapije.