Po besedah ravnateljice SNG-ja Drama Ljubljana Vesne Jurca Tadel se je ideja o dokumentarnem filmu porodila pred približno dvema letoma, ko je bilo znano, da se bo morala Drama na Erjavčevi ulici zaradi prenove preseliti v nadomestne prostore. Takrat je bilo jasno tudi, da Drame, kot je bila do tedaj, z vsemi njenimi legendarnimi prostori, med katerimi ima zagotovo svoje posebno mesto garderoba, nikoli več ne bo.

Naslov dokumentarca Hrup za kulisami je parafraza naslova drame Hrup za odrom, ki je bila ob Otrocih sonca ena prvih dveh predstav na velikem odru nadomestne lokacije Drame na Litostrojski cesti 56. Poetičen dokumentarec je odsev gledališča samega, predvsem pa je poklon igralcem ljubljanske Drame ter svojevrsten dokument o tem, kakšna je bila Drama pred korenito prenovo.

Režiserka Alma Lapajne na zelo tankočuten način predstavi tako razmišljanja in spomine posameznih igralcev te gledališke hiše kot tudi trenutke v gledališču, ki običajnemu gledalcu sicer niso vidni. Vse to dopolnjujejo odlomki iz obeh poslednjih predstav "stare" Drame: Cyrano de Bergerac na nekdanjem velikem odru in Te igre bo konec v nekdanji dvorani Male Drame ter omenjenih prvih dveh predstav na velikem odru nadomestne lokacije. Prav tako je mogoče videti utrinek načrtovanja nadomestnih prostorov.

Režiserka pravi, da je njen dokumentarni film na nek način gledališka predstava o refleksiji, ker gre dobesedno za transakcijo. Igralcem in igralkam ljubljanske Drame je po torkovi predpremieri v nadomestnih prostorih gledališča tudi zaželela, da naj ostanejo takšni, kot so, "s svetlobo in temo ter ognjem v ustih".

Po besedah odgovornega urednika kulturnega in umetniškega programa TV Slovenija Andraža Pöschla je v filmu dokumentirana refleksija "tistih, ki nenehno razmišljajo o eksistenci igralca, o tem, kaj je vloga, kakšni so medsebojni odnosi in kaj je njihovo poslanstvo". Dokumentarec je tudi odtis trenutka in časa, ki bo z njim zapisan za vselej. Kot je še dodal, je to tudi film o iskrenosti in predvsem o umetnosti, ki ji je treba prisluhniti.

"Gledališče je zame prostor svobode. Želim, da je prostor svobode. Hočem, da je prostor svobode. In zahtevam, da je prostor svobode," pa v dokumentarcu pove članica Draminega ansambla Barbara Cerar.

Dokumentarec dopolni tudi judovska pesem Zbogom, ljubljena (Adijo kerida) iz 15. stoletja, ki velja za eno najlepših in najbolj pretresljivih pesmi bolečine in domotožja izgnanega ljudstva.