Filmi Víta Klusáka so znani po zapletenih pripravah na snemanje, po manipulacijah z okolico in izigravanju pričakovanj. Tokrat sta z Barboro Chalupovo ubrala podobno pot, le da ima Ujete v medmrežju izrazito aktivistično noto, saj je deloval kot intervencija, ki je spolne plenilce razkrinkala – Chalupova je namreč izvedela za primer dekleta, ki je ustvarilo profil lažnega spolnega plenilca, da bi lahko sodelovalo v pogovorih s sošolkami, ki so jih takšni moški v resnici nadlegovali.
Producentka filma Pavla Klimešová je direktorju festivala dokumentarnega filma v Ljubljani Simonu Popku na začetku leta povedala: "Mislim, da je hibridni format med dokumentarnim in igranim eden izmed adutov filma. Uspelo nam je gledalce pripraviti do tega, da so pozabili, da gledajo mlade ženske v studiu. Zdi se jim, da res gledajo 12-letnice v njihovih domovih ali 12-letnice v kavarnah s spolnimi plenilci. Film zelo dobro prikaže, kako to v resnici poteka, ko v bližini ni naših kamer."
Ustvarjalci filma Ujete v medmrežju so posnetke posredovali češkim organom oblasti in jim tako pomagali pri konkretnih obtožbah moških, ki spolno zlorabljajo otroke. Zaradi narave filma so priprave potekale v tajnosti. "Zelo smo bili previdni. Ker smo se prijavljali za javna sredstva na češki televiziji, so te institucije po zakonu na spletu morale objaviti določeno gradivo o filmu. O tem smo imeli veliko sestankov in nazadnje so nam dovolili, da smo za splet pripravili sinopsise, ki so bili tako nejasni, da ni bilo mogoče razbrati, za kaj v filmu sploh gre. Ko smo film snemali, je morala vsa ekipa podpisati pogodbo o varovanju podatkov, kar je pomenilo, da so to občutljive informacije in da o njih ne smejo govoriti. Ko smo snemanje končali, pa so morali za film naenkrat izvedeti vsi. Zame kot producentko je bilo to kar zahtevno. Težko smo našli sponzorje, ker če o filmu ne smeš govoriti v javnosti, težko dokažeš, da se ljudje za to temo zanimajo. Ko smo lahko povedali, da smo film posneli, je vse postalo veliko lažje, ker so naenkrat o njem vsi govorili," je povedala producentka filma.
Film ni pretresljiv le za občinstvo, ampak je bil izredno naporna izkušnja tudi za igralke, ki so med snemanjem podoživljale lastne izkušnje spletnega nadlegovanja. Po koncu naj bi morale celo poiskati psihoterapevtsko pomoč. "Vedeli smo, da imamo opraviti z zelo občutljivo temo, o kateri se moramo čim bolj izobraziti. Že med razvojem projekta smo tako navezali stik s češkimi psihologinjami in seksologinjami, ki se ukvarjajo prav s temo spolne zlorabe. Našli smo vodilne strokovnjakinje na tem področju in ugotovili smo, da bi bilo dobro, da nastopijo tudi v filmu – a ne le kot govoreče glave, temveč kot del snemalnega prizorišča, da se na dogajanje lahko takoj odzovejo. Mislim, da ima to veliko močnejši učinek, kot pa če bi jih posneli posebej, kako o dogajanju govorijo ločeno," je še dodala Klimešová.
Iz oddaje Gremo v kino.
O tematiki spolnih zlorab na spletu je v oddaji Dobro jutro govoril tudi Boris Veler iz Centra pomoči čezmerni rabi spleta Logout.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje