Dokumentarno-igrani film Šola pod fašizmom je prvi, ki podrobneje govori o šolanju slovenskih otrok v času italijanskega fašizma; predvajali so ga na prvem programu TV Slovenija. Film režiserja Boža Grlja, posnet po scenariju Jadrana Strleta, pod drobnogled jemlje obdobje italijanske okupacije zahodnega slovenskega etničnega ozemlja, ki so ga antantne sile (Francija, Velika Britanija, Rusija in ZDA) podarile Italiji v zameno za njeno sodelovanje v prvi svetovni vojni.

"Ukinitev" jezika, glavno orožje asimilacije
Pod italijansko oblast je tako prišlo okoli pol milijona ljudi - Slovencev in Hrvatov -, a Italija ni podpisala nobenega mednarodnega akta, ki bi jo zavezoval k spoštovanju in izvajanju pravic narodnostnih manjšin. Tako je v šolstvu kmalu začela izvajati močan asimilacijski pritisk, ki se je spremenil v popolno poitalijanjenje šolske reforme po letu 1923. Kako se je dogajal ta raznarodovalni proces, nam film prikaže s pripovedjo nekdanjih učencev na območju zahodnega etničnega ozemlja, ki je bilo "znotraj" rapalske meje.

Resnične priče zgodovine in dramatizacija takratnega dogajanja z roko v roki
Film so snemali na širnem področju od Obale do Tolmina, od Pivke do Beneške Slovenije, povsod pa so se pričevalci z grenkobo in upornostjo spominjali tistih let. Pomemben del, ki ponazarja šolske ure pod fašizmom, so ustvarjalci posneli z otroki iz kraške vasice Povir; tu so poustvarili tudi srečanja domačinov s fašisti. Povirska osnovna šola je bila resnični kraj poitalijanjenja kraških otrok; posnetke v "pristnem" razredu pa so posneli v razredu Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani.