Kot obljubljajo organizatorji, bo dvajseta obletnica festivala, ki je danes eden izmed vodilnih kulturnih dogodkov v regiji, nekaj posebnega. Poleg predstavitve nekaterih najboljših filmov iz regije in sveta, obiska filmskih zvezd in regionalnih filmskih ustvarjalcev bodo predstavili tudi dve desetletji življenja in razvoja festivala.
Obletnici festivala je posvečen tudi film Mostovi Sarajeva, sestavljen iz 13 kratkih filmov evropskih avtorjev (Aida Begić, Leonardo Di Costanza, Jean-Luc Godard, Kamen Kalev, Isild Le Besco, Sergei Loznitsa, Vincenzo Marra, Ursula Meier, Vladimir Perišić, Cristi Puiu, Marc Recha, Angela Schanelec in Teresa Villaverde), ki so na kritičen način premišljali različne univerzalne teme, ki jih simbolizira Sarajevo. Prikazan bo tudi film Beli bog madžarskega režiserja Kornéla Mundruczóa, ki je ob premieri v Cannesu osvojil nagrado za najboljši film sekcije Poseben pogled. Poleg obeh galaprojekcij bosta v okviru tekmovalnega programa prikazana še dva omnibusa; A Quintet (Kvinet) prikazuje pet perspektiv režiserjev iz različnih držav, ki raziskujejo temo identitete, srbski Jednaki (Enaki) pa pripoveduje o otrocih, ki odraščajo v težkih okoliščinah.
Tekmovalni program: devet posebnih mikrokozmosov
Tekmovalni program, ki predstavlja nove filme, težnje in imena, prinaša devet filmov v konkurenci za srce Sarajeva, nagrado za najboljši film. Kot je zapisala selektorica Elma Tataragić, ti filmi ustvarjajo lastne mikrokozmose, ki so v kritičnem odnosu do sveta, v katerem živimo, in tudi pogumno kažejo na njegove težave ter odpirajo prostor za razmišljanje in dialog. Kar pet jih je prvencev.
Me var Beso (Jaz sem Beso) gruzijskega režiserja Lashe Tskvitinidza pripoveduje o odraščanju v disfunkcionalni družini v gruzijski provinci, razpeti med tradicionalnim in sodobnim. Gruzijski je tudi Patardzlebi (Neveste), film o preprekah žene, da v zaporu obišče moža, obsojenega na desetletno zaporno kazen, za katerega je režiserka Tinatin Kajrishvili scenarij dodelovala s svojim, prav tako nekoč zaprtim možem. Ádám Császi se v svojem prvencu Viharsarok (Nevihtna pokrajina) posveča vprašanjem homoseksualnosti. V izrazito atmosferskem filmu pokrajino kot metaforo sooča z naturalizmom glavnih igralcev, skozi katerega o odkrivanju in sprejemanju seksualnosti govori na brutalen, prav nič sentimentalen način. Macondo režiserke iz Avstrije Sudabeh Mortezai, ki je do zdaj snemala le dokumentarce, skozi oči 11-letnega dečka pripoveduje o beguncih in njihovemu boju, da se prilagodijo novemu okolju.
Vprašanju Kurdov v Turčiji ter, širše, tematiki pripadnosti in identitete se posveča Erol Mintaş v prvencu Klama dayika min (Pesem moje mame). Turški režiser Kutluğ Ataman v film Kuzu (Jagnje) spremlja emancipacijo ženske in matere v tradicionalnem svetu turške province. A blast Syllasa Tzoumerkasa prikazuje sliko sodobne Grčije skozi pripoved o Mariji, ki iz svoje vloge skrbne matere, ljubljene žene in odgovorne hčere pobegne od vsega, kar ji je v preteklosti kaj pomenilo, in počasi razkriva, kaj vse je "lepa" grška tradicionalna družina pomenila in skrivala. V tekmovalni program Sarajevskega festivala se vračata Andrea Štaka, tokrat s filmom Cure - život druge (Punce - drugo življenje), v katerem 14-letno dekle iz Švice pošlje v vojni Dubrovnik leta 1993, in Isu Qosju s filmom Tri dritare dhe nje varje (Tri okna in obešanje), katerega dogajanje, postavljeno v kosovsko vas, tematizira tradicijo in ponos pri soočanju z resnico, ob tem pa pokaže tudi, kako zlahka se resnica dandanes relativizira.
Deset zgodb o svobodi
Znan je tudi že tekmovalni program kratkih filmov festivala. Selektorica Elma Tataragić je sklop naslovila kot deset zgodb o svobodi, pravi pa, da gre za dela "mladih in pogumnih avtorjev, ki prevprašujejo meje filmskega jezika in ustvarjajo močne interpretacije sveta okoli nas". Seveda ne bo manjkal niti program V fokusu, ki letno pregleduje novosti v regionalni kinematografiji.
Béla Tarr na čelu žirije
Žiriji festivala, ki potekal med 15. in 23. avgustom, bo predsedoval madžarski režiser Béla Tarr, ki mu je lani pripadlo častno srce Sarajeva. Tarr je eden najizvirnejših sodobnih avtorjev, ki je skozi kamero ujel tudi vpliv zgodovinskih sprememb na Madžarsko – od povojnih let cesarstva do sovjetske invazije ter od let pod komunizmom do sodobnih poskusov privatizacije.