Le nekaj tednov po tem, ko je ameriško javnost razburila aretacija 11 ljudi, ki naj bi leta v ZDA vohunili za Rusijo, se je na spored ameriških kinematografov (kmalu pa prihaja vsaj del tega tudi v naše kinematografe) znašlo nekaj filmov, ki se tako ali drugače poigravajo s to tematiko. Lahko se zgodi, da bo širše občinstvo najbolj pritegnil vohunski triler Salt, če ne zaradi drugega, zato, ker glavna vloga pripada Angelini Jolie, ki se znajde v položaju, ko jo osumijo, da je dvojna ruska agentka (film Phillipa Noycea, režiserja filmov Patriotske igre, Svetnik in Neposredna nevarnost, prihaja v slovenske kinematografe 19. avgusta). Vendar je verjetno bolj zanimiva zgodba, ki jo ponuja film Christiana Cariona Farewell. Ne zgolj zaradi pripovedi samega filma - temelji seveda na resničnih dogodkih iz 80. let, povezanih s KGB-jevim polkovnikom Vladimirjem Vetrovom, ki je v filmu imenovan Sergej Grigorjev -, ampak tudi zaradi zgodbe, ki spremlja sam nastanek filma.
Pa začnimo na začetku. Kot rečeno, gre za zgodbo o Sergeju Grigorjevu (ta sliši na vohunsko ime Farewell), ki se odloči, da bo 'spremenil svet' in francoski varnostni službi DST izročil zaupne podatke o ruski obrambni tehnologiji, skupaj z dolgim seznamom visoko pozicioniranih KGB-jevih agentov, infiltriranih v vladne in pomembne gospodarske položaje na Zahodu. Edina še 'razpoložljiva' oseba, ki še nima KGB-jevega dosjeja, je Pierre Froment, zaposlen v francoski korporaciji, ki postane pogumen kurir in se zaplete v nevarne vohunske posle.
Film je zasnoval na romanu Sergueija Kostina Bonjour Farewell (Dober dan, Farewell). Kot je ob neki priložnosti pojasnil režiser Carion, je znano vse, kar se je dogajalo med takratnima francoskim predsednikom Mitterrandom in ameriškim voditeljem Ronaldom Reaganom (Mitterrand se je celo zbal, da je vse skupaj načrt Cie, da bi preverila, ali bo Francija dokumente izročila ZDA, a se na koncu po zelo napetih razmerah odločil, da Reaganu pove, kaj se je znašlo v njegovih rokah). "A tega, kaj se je zares dogajalo v Moskvi, ne moremo preveriti. Tako sem ohranil pravi imeni Mitterranda in Regana, vsa druga imena pa zamenjal. V Farewellovi zgodbi se skriva veliko resnic," pojasnjuje Christian Carion.
Ruski režiser prvič sliši za Farewella
Tukaj se začne drug del zgodbe filma, sam potek nastajanja. Grigorijeva igra Emir Kusturica, a slavni srbski režiser v bistvu ni bil Carionova prva izbira. Sam je želel film posneti v čim bolj pristnem moskovskem okolju, v glavni vlogi pa si je zamislil ruskega režiserja Nikito Mihalkova. Kot poroča New York Times, se je Carion odpravil na srečanje z njim v Moskvo in mu rekel: "Poznam rusko zgodbo, ki je ti ne." "Nemogoče," je odvrnil ruski filmar in dodal, da pozna vse, kar se dogaja v Rusiji. "Razen te," je dodal Carion in mu povedal zgodbo o Farewellu, ki jo je Mihalkov zares prvič slišal.
"Pozabi mojo številko, pozabi moje ime."
Ker je bil Mihalkov zaposlen s snemanjem svojega novega filma, je predlagal, da raje razmisli o ruskem igralcu Sergeju Makoveckem, ki je ponudbo tudi sprejel. Šest tednov pred začetkom snemanja pa je igralec od ruskega ambasadorja v Parizu prejel klic, ki ga je Carion povzel nekako takole: "Sergej, si izjemen igralec in Rusi te ljubijo. Vendar Rusi ne bodo nikoli razumeli, zakaj si se odločil posneti francoski film in igrati izdajalca." Ni presenečenje, da je bil resnični Farewell oziroma Vladimir Vetrov v 80. letih v Moskvi zaradi veleizdaje obsojen na smrt.
Če se vrnemo h klicu, je bil ta za Makoveckega dovolj prepričljiv in takoj je odletel nazaj v Moskvo, režiserju pa sporočil: "Pozabi mojo številko, pozabi moje ime." O zadevi je na domačih tleh poizvedel Mihalkov, ki je nekaj dni pozneje poklical Cariona in mu svetoval, naj pozabi na projekt, kot si ga je zamislil, saj ne bo mogel nikoli snemati v Moskvi z ruskim igralcem. Film je tako nastal v Ukrajini, glavno vlogo je dobil Kusturica, v Reaganovo Belo hišo se je preselil Fred Ward. V filmu igrajo še Willem Dafoe, Guillaume Canet kot Pieree, Fred Ward in drugi.
Farewellov konec in dvom o tem
Vladimirja Vetrova naj bi po izbruhu 'afere Farewell' obsodili za poskus umora njegovega dekleta. Zaprt je bil v zloglasnem zaporu Leforotovo, novica o njegovi usmrtitvi pa je svet dosegla marca leta 1985. Dvom o tem je režiserju nekoč zbudil nenavaden telefonski pogovor. Med pisanjem scenarija skupaj z Ricom Raynaudom je Carion dobil klic možakarja, ki je dejal, da pripada francoski tajni službi. Presenečen režiser, ki se mu niti sanjalo ni, kje bi lahko dobil njegovo telefonsko številko, mu je prisluhnil. "Slišim, da pišete film o Farewellu?" Po Carionovem pritrdilnem odgovoru je glas na drugi strani nadaljeval: "Je Farewell mrtev?" Režiser je znova pritrdil. "Pa ste videli njegovo truplo?" je nadaljeval sogovornik. Očitno je v mednarodnih zadevah vse mogoče, danes razmišlja režiser.