Dinamično komedijo o brezupno neorganiziranem vodji restavracije in drugih prisrčno prismuknjenih ekscentrikih, ki utripa v ritmu sodobne večkulturne Nemčije in ki smo jo novembra lahko videli na ljubljanskem Liffu, bi morali v Zurichu premierno predvajati 16. decembra. Akina, najslavnejšega turško-nemškega režiserja, tja ne bo, saj je prepoved gradnje minaretov, kot je pojasnil v odprtem pismu, v nasprotju z njegovo "vero v harmoničen soobstoj ljudi". "Kot potomec muslimanov, ki minaretov ne vidijo kot simbol političnega islama, ampak preprosto kot del arhitekturne celote svojih cerkva, se čutim osebno prizadetega zaradi izida referenduma. In zato nočem potovati v Švico."

"Ta referendum je v nasprotju z mojo predstavo humanizma, strpnosti in prepričanja, da mora biti soobstoj ljudji različnih ras, ver in kultur mogoč." Akin je samo ena izmed številnih javnih osebnosti, ki so se glasno odzvale na dogajanje v svetu: odločitev švicarskih volivcev, z zakonom prepovedati gradnjo minaretov, so kritizirali predstavniki več muslimanskih organizacij po svetu, ki so muslimane obenem pozivali k strpnosti.

Poziv k bojkotu
Zaradi izidov referenduma je turški minister za evropske zadeve muslimane ta teden pozval k bojkotu švicarskih bank. Egemen Bagis je švicarsko prepoved gradnje minaretov, ki so jo na veliko presenečenje in ogorčenje mednarodne skupnosti švicarski volivci izglasovali na referendumu, označil kot "priložnost za vse muslimanske brate, da razmislijo o morebitnem hranjenju denarja v švicarskih bankah". Da prepoved predstavlja grožnjo švicarski varnosti, opozarja švicarska zunanja ministrica Micheline Calmy-Rey, visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Navi Pillay pa je prepoved označila za diskriminatorno in v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Švice.