V pozivu so člani Društva filmskih producentov Slovenije, Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev in Društva slovenskih režiserjev med drugim zapisali, da v predlogu zakona niso bile upoštevane ključne pripombe zainteresirane javnosti. Po njihovem mnenju zakonski predlog ni v skladu z Nacionalnim programom za kulturo 2008-2011, ki državi nalaga, da s sprejemom krovnega zakona o avdiovizualni kulturi do leta 2010 celovito uredi status ključnih subjektov, ki delujejo na avdiovizualnem področju.
Brez omembe Viba filma
V pozivu so še zapisali, da predlog zakona niti ne omenja Filmskega studia Viba film Ljubljana, katerega poslanstvo, zapisano v vladnem sklepu o njegovi ustanovitvi, je trajno in nemoteno izvajanje tehnične realizacije slovenskega nacionalnega filmskega programa. Ministrstvo v odzivu na to odgovarja, da predlog zakona Viba centra ne vključuje, saj ta ne more biti predmet tega zakona. Določila o izvajanju nacionalnega programa Viba ureja drugi akt in ta ostaja nespremenjen, so še pojasnili na ministrstvu.
Zunajproračunsko financiranje filmske produkcije je določeno na način, ki ne zagotavlja nikakršnega dejanskega povečanja filmske produkcije iz teh virov niti mehanizmov za njegov nadzor ali sankcioniranje neizvajanja, poleg tega v spremnih gradivih manjkajo projekcije, ki bi opisale pričakovane učinke tovrstnega financiranja.
Mnenje lahko podali le o osnutku zakonskega predloga
Izvajanje rednih letnih javnih razpisov za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije je s predlogom zakona preneseno z ministrstva za kulturo na novo agencijo, čeprav je zainteresirana javnost temu nasprotovala. Vključenost stroke v organe agencije, predvsem svet, je nezadostna in bi se lahko zgledovala po ureditvi Javne agencije za knjigo RS ali po ureditvah v državah, ki jih avtorji zakona sami navajajo v spremnih dokumentih, menijo podpisniki poziva. Zapisali so še, da zainteresirana strokovna javnost tudi ni imela priložnosti oblikovati mnenja o dokončnem predlogu zakona, temveč le o njegovem osnutku.
Omenjeni zakonski predlog je vlada sprejela na seji 20. maja in ga poslala v obravnavo v državni zbor. Filmarji pa zaradi vsega zgoraj naštetega pozivajo, da vlada zakonski predlog umakne iz zakonodajnega postopka ter ga vendarle uskladi s stroko.
Ministrstvo: Argumenti filmarjev se ne skladajo z dejstvi
Na ministrstvu za kulturo menijo, da filmski ustvarjalci v pozivu za umik predloga zakona o slovenskem filmskem centru navajajo razloge, ki se ne skladajo niti z zakonskimi podlagami zakona o slovenskem filmskem centru niti z dejstvi, kako je nastajal predlog.
Kot pojasnjuje ministrstvo, je vlada predlog zakona poslala v državni zbor po zaključeni javni razpravi in medresorskem usklajevanju, v katerem je sodelovala tudi zainteresirana strokovna javnost, vključno z nekaterimi predlagatelji poziva. Večino vsebinskih pripomb, ki so prispele v času javne razprave in so imele pravno podlago, je ministrstvo za kulturo upoštevalo, vendar je predlagatelj zakona ministrstvo za kulturo, ki je zato tudi odgovorno za končno redakcijo.
Glede očitkov o prenosu javnega razpisa za avdiovizualne projekte z ministrstva za kulturo na javno agencijo ministrstvo meni, da bo ta prenos veliko prispeval k večji neodvisnosti in preglednosti odločanja, pa tudi k večji učinkovitosti, saj bosta dva sorodna razpisa izvajana pri istem organu.
V zvezi z zunajproračunskim financiranjem filmske produkcije v Sloveniji je po navedbah ministrstva že iz določil 17. člena predloga zakona razvidno, da bodo dodatni viri financiranja filmskih projektov, ki jih bodo zagotavljali izdajatelji televizijskih programov, za približno tretjino povečali sredstva, namenjena filmski produkciji do sedaj.
Ministrstvo za kulturo je glede sveta prepričano, da je zasedba več kot naklonjena strokovni javnosti, saj je sestava glede na določila zakona o javnih agencijahkar najbolj podrejena strokovni javnosti oziroma uporabnikom prihodnje agencije. Predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, v svetu poleg določil zakona o javnih agencijah zahteva tudi nezadovoljivo stanje na tem področju, ki ga je v preteklih letih ugotovilo računsko sodišče.

Višina sredstev za program je 4.706.000 evrov in predstavlja 88 odstotkov načrtovanih odhodkov filmskega sklada.