'Narkofilmi', večinoma izjemno nizke kakovosti, so preplavili DVD-je, ki se prodajajo v prodajalnah v severni Mehiki in na jugu ZDA. Ko so avgusta prijeli 'mamilarskega kralja' Edgarja Valdeza, znanega tudi kot Barbie, ni priznal le, da je vodja mednarodne kriminalne organizacije, ampak tudi, da je namenil 200.000 dolarjev za film o njegovem lastnem življenju, poroča BBC.
Filmi imajo sicer omejeno distribucijo, a zato niso v Mehiki nič manj priljubljeni. Producenti tovrstnih filmov upajo, da gledalci v njih prepoznajo verodostojnost informacije, saj tako ali drugače temeljijo na resničnih zgodbah. Resnični naj bi bili na primer dogodki, na katerih temelji jedro filma El Pozolero (Kuhar enolončnice), ki temelji na grozljivi zgodbi o gangsterju Santiagu Mezi Lopezu. Ta je lani zaslovel, ko je razkril, da se je znebil približno 300 trupel tako, da jih je vrgel v sod kisline. Med najnovejšimi naslovi najdemo Narcofosas (Mamilarski grobovi), tokrat izmišljene zgodbe o množičnem grobišču, v katerega tolpe zakopavajo trupla svojih žrtev. Zgodba pravzaprav kljub izmišljenosti močno spominja na grobišča, ki jih v zadnjih letih odkrivajo na območju Mehike.
Filmi so pogosto polni kritike do oblasti, skorumpiranih policistov, ki sodelujejo s preprodajalci mamil, hkrati pa se norčujejo iz medijskega pokrivanja mamilarskega konflikta.
'Imajo vse - nasilje, orožje in ženske'
Miguel Marte, režiser filma Narcofosas in še več kot 150 drugih filmov s podobno tematiko, pravi, da so vodje mamilarskih klanov 'idealni liki.' "So nasilni, uporabljajo orožje, imajo tovornjake in ženske," pojasnjuje. Vendar filmar zanika, da so sami preprodajalci glavni financerji filmov, in vztraja, da sam nima ničesar opraviti z filmi, kot je tisti od Valdeza. Pravi, da ni nikoli srečal 'mamilarskega kralja' niti ni bil v stiku z njim, še poroča BBC.
Prav tako odklanja obtožbe, da tovrstni filmi poveličuje nasilje s tem, da poveličujejo način življenja kriminalcev, ki so od leta 2006 zagrešili uboje več kot 28.000 ljudi. "Preprodaja mamil fascinira ljudi, a to ne pomeni, da bodo ljudje dejansko počeli to, kar počnejo liki v filmu," je prepričan Marte.
Preprodaja filmskih kopij - nova dejavnost mamilarskih tolp
Režiser priznava, da dobiček od filmov tega žanra upada, saj so ulice Ciudada de Mexica preplavile piratske kopije filmov, domnevno še ena dejavnost, ki naj bi prinašala dobiček mamilarskim kartelom.
V kinematografih kritika mehiške realnosti
Ob množečih se naslovih mamilarskih filmov pa se mehiška mainstreamovska kinematografija drugače ukvarja z refleksijo vse bolj skrb vzbujajoče realnosti v državi. El Infierno (Pekel) je vse kaj drugega kot film o mamilarskih kartelih. Je film z velikim proračunom, ki ga oglašujejo po vsej državi, ukvarja pa se pravzaprav z enako tematiko - aktualnim mamilarskim konfliktom. Film pripoveduje zgodbo o Bennyju, mehiškem priseljencu, ki je po dvajsetih letih izgnan iz ZDA in ob vrnitvi domov najde mesto, opustošeno od nasilja in preprodaje mamil. "To je naš vsakdanji kruh ... Ne pozabi, smo v vojni," pove ženska Bennyju, ko najde truplo na glavni ulici mesta. In sčasoma se tudi Benny najde znotraj dejavnosti mestnih tolp.
Režiser Luis Estrada je pod naslovom El Infierno posnel politično satiro, ki kritizira jalove poskuse vlade, da bi počistila ulice kriminalne dejavnosti. A tudi Estradov film je naletel na kritiko, češ da vsebuje preveč nasilne prizore in brutalno upodablja življenje v Mehiki. "Mnogi pravijo, da sem slab Mehičan, a sam sem prepričan o nasprotnem," pravi Estrada. Gre za mojo ljubezen do države, pravi, in mojo skrb, da povemo, kaj se v njej dogaja.