Gordon Gekko preživi tudi recesijo

Kako gospodarska kriza vpliva na zaplete filmov?

Gekkov govor iz filma Wall Street je antologijski: 'Povedati skušam, dame in gospodje, da je pohlep - v pomanjkanju boljše besede - dober. Pohlep je dober, pohlep deluje, zajame bistvo evolucije. Pohlep v vseh svojih pojavnih oblikah - sla po življenju, po denarju, po ljubezni - je vzgon vzpona človeštva.'

Gekkovo življenjsko filozofijo posvoji tudi njegov varovanec, mladi Bud Fox (Charlie Sheen). Obenem vedno bolj prevzema tudi njegov življenjski slog - hitri posli, hitre ženske, hitri užitki.

Strokovnjaki, ki so zadolženi za ugotavljanje tega, kaj ljudje hočejo, so sklenili, da narod trenutno hoče Čivavo z Beverly Hillsa.

V Duhu je moral Patrick Swayze umreti, ker je zlobni sodelavec hotel vdreti v njegov računalnik.

Zgodilo se je neke noči, film Franka Capre iz leta 1934, je romantična komedija o razvajeni dedinji, ki pobegne od doma - a v ozadju je moč čutiti tesnobno ozračje velike depresije: v kar nekaj prizorih vidimo berače in klošarje.

Sesutje svetovnih borz morda pomeni konec prepotentnega šopirjenja in vrtoglavih provizij na Wall Streetu, toda Gordon Gekko, poosebljenje arogantnih osemdesetih, se ne da.

Gekkov govor iz filma Wall Street je antologijski: 'Povedati skušam, dame in gospodje, da je pohlep - v pomanjkanju boljše besede - dober. Pohlep je dober, pohlep deluje, zajame bistvo evolucije. Pohlep v vseh svojih pojavnih oblikah - sla po življenju, po denarju, po ljubezni - je vzgon vzpona človeštva.' Foto:

Charlie Sheen v filmu Wall Street — Gekkovo življenjsko filozofijo posvoji tudi njegov varovanec, mladi Bud Fox (Charlie Sheen). Obenem vedno bolj prevzema tudi njegov življenjski slog - hitri posli, hitre ženske, hitri užitki.

Beverly Hills Chihuahua — Strokovnjaki, ki so zadolženi za ugotavljanje tega, kaj ljudje hočejo, so sklenili, da narod trenutno hoče Čivavo z Beverly Hillsa.

Duh (1990) — V Duhu je moral Patrick Swayze umreti, ker je zlobni sodelavec hotel vdreti v njegov računalnik.

It Happened One Night (1934) — Zgodilo se je neke noči, film Franka Capre iz leta 1934, je romantična komedija o razvajeni dedinji, ki pobegne od doma - a v ozadju je moč čutiti tesnobno ozračje velike depresije: v kar nekaj prizorih vidimo berače in klošarje.

Studio Twentieth Century Fox na prvi tir postavlja produkcijo nadaljevanja filmske uspešnice Wall Street (1987), filma Oliverja Stona, ki danes velja za eno najbolj značilnih hvalnic kapitalizmu in gospodarskega razcveta osemdesetih (Kdo se ne spominja junakove osebne filozofije "Greed is Good" - Pohlep je dober?). Ker pa duh časa narekuje, da pohlep ni več "dober", bo naš antagonist po letih, ki jih je zaradi svojih zločinov iz prejšnjega filma preživel za zapahi, vržen v precej manj stabilni borzni svet tretjega tisočletja. Ali bo utonil ali splaval, zaenkrat ostaja skrivnost.

Stremuštvo, ki je omogočilo razcvet
Michael Douglas je bil za vlogo borznega posrednika, ki kupuje in po delih prodaja velika podjetja ter pri tem služi obscene količine denarja, nagrajen z oskarjem. "Kosilo je za reve" in podobno - Gordon Gekko s svojimi enovrstičnimi "slogani" je postal poosebljenje nenadzorovane in nenehno rastoče moči bančnikov v osemdesetih.

Michael Douglas bo najverjetneje nastopil tudi v nadaljevanju, katerega delovni naslov filma je Money Never Sleeps. Scenarij zanj piše Allan Loeb, kot producent pa se k projektu vrača Edward R. Pressman, ki je imel na skrbi že prvi film.

Kaj zdaj: Krizo ignorirati ali komentirati?
Medtem ko opazujejo padanje vrednosti svojih delnic, si vodje filmskih studiev glave belijo še s tem, kako, če sploh, spremenjeno gospodarsko klimo vplesti v scenarije nastajajočih projektov. Ker dandanes filmske projekte načrtujejo za več let v naprej - od prvega osnutka do premiere po navadi minejo tri leta -, to sploh ne bo lahko. Primer: večina filmov o ameriški invaziji Iraka (2003) je na sporede kinematografov prišla leta 2007.

Ko se je borza majala leta 1987, so imeli "wallstreetovci" tako kilav ugled, da se ni nihče preveč čudil, ko je bil Patrick Swayze v filmu Duh ubit samo zato, ker je sodelavec hotel njegovo geslo za računalnik. Ko se je Wall Street nazadnje opotekal, je Hollywood odgovoril s filmi, kakršna sta bila nizkoproračunski Boiler Room (2000) o brezdušnih borznih goljufih in Antitrust (2001), v katerem je Billu Gatesu nekam podobni protagonist dobesedno ubijal v imenu zaslužka.

Ljudje gredo v kino, da bi pobegnili
Tokrat reakcija zabavne industrije ni enotna: na eni strani so tisti, ki skušajo tesnobno vzdušje časa v svojih filmih pokazati - dober primer je Wall Street, pa tudi "najljubša ameriška gospodinja" Martha Stewart, ki je v svoj šov vključila rubriko o varčevanju. Možnost b je - eskapizem: številni studii kot po tekočem traku naročajo "trapaste" komedije in muzikale. "Slišati hočejo samo še zgodbe, postavljene v pravljične svetove," se pritožuje Paul Haggis, z oskarjem nagrajeni scenarist, ki je sodeloval tudi pri naslednjem Jamesu Bondu Quantum of Solace.

Vedno smo jih z užitkom sovražili ...
Poslovnež je bil priročen arhetipski zlobec, še preden so filmi sploh "govorili": davnega leta 1917 je bil denimo posnet film Greed (Pohlep), del serije Sedem smrtnih grehov, v katerem borzni mešetar na kant spravi mlad par. Zgovoren je tudi podatek, da diabolični spletkarji v poslovnih oblekah zasedajo nekaj mest na AFI-jevi lestvici najhujših zlobcev vseh časov (Gordon Gekko je na 24. mestu).

Vseeno pa veterani filmskega posla svetujejo, da filmov (zaenkrat) ne gre zasičiti z zahrbtnimi bančniki. "V temnih časih ljudje svojega življenja nočejo gledati še v filmih," opozarja agentka Nicole Clemens. Primer: pred nekaj tedni je nova Disneyeva komedija o govorečih psih, Beverly Hills Chihuahua, kar se tiče zaslužka v enem koncu tedna, popolnoma "povozila" triler Body of Lies z Leonardom DiCapriem and Russellom Crowom v glavnih vlogah.

Katarza ali "Naj jo skupi vsaj filmski zlobec"
Ima pa zgornje pravilo tudi izjemo: "film maščevanja". "Ko se ljudje v svojem življenju počutijo nemočne, hočejo v filmih videti junake, ki usodo vzamejo v svoje roke," pravi Clemensova. "Vseeno pa korporacije ne morejo biti "naslednji veliki negativec". To so tako ali tako že kar nekaj časa."

Filmski zgodovinarji opažajo, da je t. i. velika depresija sprožila celo poplavo brezskrbnih filmov: Shirley Temple je skušala v Čarovniku iz Oza "odplesati" skrbi, kar mrgolelo pa je tudi komedij, v katerih so bili bogati prikazani kot neškodljivi trapi.

Ana Jurc