"Pridružujemo se svojim kolegom po svetu v odločnem pozivu k zagotovitvi njihove varnosti, izpustitvi in dopustitvi vrnitve k filmu," so med drugim še zapisali v Hollywoodu. Zadnji del je namenjen tudi Džafarju Panahiju - njegov film Zrcalo, ki portretira sodobni Iran, si bo kmalu mogoče ogledati na program letošnjega Liffa -, ki so mu prejšnji teden zavrnili pritožbo na šestletno zaporno kazen.
Šest neodvisnih filmarjev, ki so nastopili na BBC-jevi perzijski televiziji, so aretirali septembra, igralko Marzieh Vafamehr pa zaprli in jo obsodili na bičanje, ker je nastopila v filmu, ki kritično obravnava Iran, poroča BBC.
Vsak ima pravico do svobode izražanja
Zaslužijo si svobodo govora, so prepričani na ameriški akademiji, ne glede na to, od kod prihajajo, kje ustvarjajo in kakšna so njihova prepričanja. Septembra so aretirali Hadija Afarideha, Šahnama Bazdarja, Mojtaba Mirtahmasba, Naserja Safariana, Katajouna Šahabija in Mohsena Šahrnazdarja (zadnja dva so vmes že izpustili), ker so BBC-ju pomagali očrniti Iran.
Kot so zapisali podpisniki poziva, je bilo pred izpustitvijo dveh filmarjev vsem onemogočen kontakt z odvetnikom in družinami, ki so bile 'prisiljene k molku'.
To ni film, to je resničnost
Džafar Panahi je bil obsojen decembra lani zaradi snemanja dokumentarnega filma o nemirih, ki so sledili sporni izvolitvi predsednika Mahmuda Ahmadinedžada in je vse od takrat v (hišnem) priporu. Režiserju, ki je znan po svoji kritični drži, so ob izpustitvi iz zapora za 20 let prepovedali zapustitev iz Irana, Panahi pa je posnel dokumentarec o svojem hišnem priporu. Dokumentarec To ni film, tako je namreč naslov filma, jim je uspelo pretihotapiti iz Irana, režiserju pa ga je pomagal posneti eden izmed aretiranih Mojtaba Mirtahmasb.
Marzieh Vafamehr je med drugim leta 2009 igrala v avstralskem filmu Moj Teheran na prodaj, film, ki ga iranski kinematografi ne bodo vrteli v svojih dvoranah, pripoveduje pa o igralki, katere delo so prepovedali.
V ameriškem igralskem cehu, ki so se ameriški akademiji pridružili v pozivu, so med drugim poudarili, da je ustvarjalna svoboda temelj svobode, kulture, civilizacije in človekovih svoboščin. "Upamo, da bo iranska vlada izpustila filmarje in prepoznala, da lahko njihova ustvarjalnost kvečjemu okrepi in obogati iransko družbo," so še zapisali.