Vatikanski časopis L'Osservatore Romano je čestital ustvarjalcem serije, ki praznuje 20. obletnico, še posebej so pohvalili njihova filozofska nagnjenja, precej presenetljivo pa tudi ostre, pogosto celo prezirljive poglede na vero.

Brez Homerja Simpsona in drugih "rumenokožnih" likov v seriji "se danes mnogi sploh ne bi znali smejati", je ena izmed vrstic iz članka z naslovom Aristotlove vrline in Homerjev krof.

Risanke približali odraslim
Časopis je Simpsonovim - ameriški animirani seriji z najdaljšim stažem v zgodovini - priznal zasluge, da so risani žanr približali odraslemu občinstvu. Serija temelji na "realističnem in inteligentnem pisanju", ugotavljajo, so pa dodali, da vendarle obstaja nekaj razlogov za kritiko, kot so "pretirano neolikan jezik, nasilje v nekaterih epizodah ter nekaj skrajnih izbir scenaristov".

Vera, od neznosno dolgočasnih pridig častitega Lovejoya do Homerjevih soočenj z Bogom, se v oddaji pojavlja tako pogosto, da bi lahko govorili o nekakšni "simpsonovski teologiji", še pišejo. Homerjeva verska zmedenost in nevednost sta "ogledalo brezbrižnosti in potrebe, ki jo sodobni človek čuti do vere", še piše L'Osservatore.

"Reši me, ti, Superman tam zgoraj!"
Komentirali so tudi nekaj versko obarvanih epizod, med njimi tisto, v kateri Homer kliče po božjem posredovanju z besedami: "Po navadi nisem veren človek, a če si tam zgoraj, me reši, Superman!"

"Homer v Bogu najde svoje poslednje zatočišče, pa čeprav Njegovo ime včasih razume na napačen način. A to so le manjše napake, saj drug drugega dobro poznata," sklene avtor prispevka.

Spodaj si oglejte odlomek iz ene izmed epizod Simpsonovih, v kateri Homer poje "Boga". Bogokletno, a slastno, kot ugotovi sam.