Filmske recenzije Igorja Harba lahko poslušate tudi v radijski oddaji Gremo v kino na Radiu Ars. Foto: MMC RTV SLO
Filmske recenzije Igorja Harba lahko poslušate tudi v radijski oddaji Gremo v kino na Radiu Ars. Foto: MMC RTV SLO

Igor Harb je dolgoletni filmski recenzent, z ameriško kulturo pa je tesno povezan tudi kot prevajalec, saj je iz tega okolja prevedel veliko knjig. Meni, da film morda ni najprimernejši medij za obravnavo političnih tem, za to je še najprimernejša komedija: "Standup komiki imajo vsekakor zelo radi politiko, John Oliver in še prej Stephen Colbert sta veliko naredila za popularizacijo politike med mladimi. Komiki prej opozorijo, da nekdo govori bedarije kot pa novinarji." Med dobrimi filmskimi primeri obravnave političnih tem in ameriških predsedniških volitev je sicer izpostavil filma Bob Roberts in Pasji dnevi.

Pred ameriškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Vabljeni k spremljanju!

O vlogi Hollywooda ...
V zadnjem igrajo Dustin Hoffman, Robert De Niro, Anne Heche in Woody Harrelson. Ko se predsednik tik pred volitvami zaplete v spolni škandal, se v njegovi kampanji obrnejo na Hollywood in si izmislijo vojno v Albaniji, ki naj bi preusmerila pozornost. Danes velja stereotip, da je Hollywood na strani demokratov, na kar Harb odgovarja: "Hollywood na splošno velja za liberalen oziroma bolj levičarski, ampak ni toliko več tega, navsezadnje sta bila dva guvernerja Kalifornije igralca in oba sta bila republikanca − Ronald Reagan in Arnold Schwarzenegger. Podporniki pred volitvami zbirajo denar za svoje priljubljene kandidate, to so večinoma res demokratski, ampak v filmih je malo drugače. Hollywoodski filmi nimajo strogo politične ideologije, predvsem ker jih delajo za celotno državo. Dober primer je Twisters, da ne bi odvrnili republikanskih gledalcev, sploh ne omenijo podnebnih sprememb. Pokažejo ameriško iznajdljivost, malo se dotaknejo protikorporativne ideologije, ne dotaknejo pa se podnebnih sprememb. To se pozna pri večini ameriških filmov."

... In Georgea Clooneyja
Kar nekaj hollywoodskih igralcev je bilo med glasnimi zagovorniki, naj se trenutni predsednik Joe Biden odpove vnovični kandidaturi, kar je tudi storil. Precej je odmevala kolumna igralca Georgea Clooneyja, ki je napisal odmevno kolumno za New York Times. "Mislim, da je ideja o njegovem velikem vplivu malo precenjena. Clooney je zelo elokventen govorec in eden resnejših političnih aktivistov, nekoč sta se dala z očetom aretirati na protestih, njegova žena je odvetnica za človekove pravice. Dvomim, da si je Biden prav zaradi Clooneyja premislil, je pa vsekakor pomagalo premakniti mnenje," pravi Harb.

Sorodna novica Barbara Šurk: Nič ni še odločeno, daleč od tega

Ključna vloga Vajenca
Film oziroma televizijo pa lahko povežemo tudi z republikansko stranjo, za katero še tretjič zapored kandidira Donald Trump. Kritičarka Emily Nussbaum je pred kratkim napisala knjigo Cue the Sun!, v kateri opisuje zgodovino in razvoj resničnostnih šovov, med drugim utemelji, da Trump brez Vajenca ne bi nikoli postal predsednik. Prevajalec o tem pravi: "S to oddajo je vsekakor postal dovolj znano ime, njegov slog vodenja oddaje je pripomogel k temu, da so ga nekateri ljudje vzeli resno."

Nenavadna povezava oskarjev in volitev
Sogovornik je našel tudi zanimivo povezavo med filmi, ki so v letu predsedniških volitev prejeli oskarja za najboljši film, in razpletom volitev: "Ko je oskarja dobil film, ki je bolj temačen in prikazuje, kako sistem ne deluje, je nato na volitvah sledila menjava. Leta 1980 je oskarja prejel film Kramer proti Kramerju, gre za dramo o ločitvi, kjer gre vse narobe in končni rezultat ni niti približno optimalen, takrat je zmagal Reagan. Štiri leta pozneje je slavil Čas nežnosti, ki je zelo pozitiven film in Reagan je ostal. Leta 1988 smo videli film Zadnji kitajski cesar, ki sicer ne prikazuje nečesa ravno pozitivnega, a dogajanje poteka na Kitajskem in tako ne prevprašuje lastne družbe, s tem pa ni metafora in na volitvah z Bushem ostane ista stranka. Leta 1992 oskarja dobi film Ko jagenjčki obmolknejo, to je zelo temačen film, na oblast pride Bill Clinton. Štiri leta pozneje slavi Pogumno srce, ki ima zelo pozitiven ton, Clinton dobi še en mandat. Sledi slavje Lepote po ameriško, ki je res temačen film, na volitvah pa imamo z Bushem mlajšim menjavo. Sledi pozitiven Gospodar prstanov, Bush pa dobi še drugi mandat. Leta 2008 slavi Ni prostore za starce, kar je eden najbolj depresivnih filmov z oskarjem, na volitvah dobimo menjavo z Obamo. Štiri leta pozneje dobimo Umetnika, spet ni menjave. Ta se zgodi leta 2016 s temačnim filmom V Žarišču, ki prinese menjavo s Trumpom. Zadnji primer pa je Parazit, ki pa je spet prinesel menjavo." Letos je oskarja za najboljši film prejel Oppenheimer, ki velja za temačnega.

Sorodna novica Noah Charney: ZDA niso več država, v kateri bi si želel živeti

V zadnjem obdobju več optimizma
Harb pa stanje ameriške družbe v filmih in literaturi vidi takole: "Vsako delo običajno izkazuje čas, v katerem je nastalo. Sam to vedno rad opazujem v znanstveni fantastiki. V zadnjem času se je v ospredje prebilo ogromno avtoric, ki pišejo precej bolj optimistične in zanimive stvari, kot smo jih videli pred njihovim prihodom. Imamo veliko več komičnih pristopov in humorja, to se mi zdi zelo pozitivno. Res pa je, da je pandemija vseeno do neke mere spremenila in ni več takega zanimanja za zgodbe o propadu civilizacije, ki so prej veliko bolj uspevale."

Noč živih mrtvecev več kot grozljivka
Vsako obdobje prinaša svoje smernice, pojavlja se precej avtorjev, ki skozi filme prinašajo svojo sliko ameriške družbe. Pri tem je bil v zadnjem obdobju precej uspešen Jordan Peele, ki je prek grozljivke slikal družbene težave. "V tem pogledu mi je še najzanimivejši avtor George A. Romero. V Noči živih mrtvecev ni imel načrta, da bi bil to političen film, ampak med snemanjem se je ekipa ves čas pogovarjala o rasnem vprašanju in vietnamski vojni in vse te teme so potem popolnoma očitne pri naslednjih filmih v tej seriji, ko je precej bolj eksplicitno spregovoril o potrošništvu, razrednem boju ... Lahko gremo tudi v bližnjo preteklost, ko je bila na pohodu 'pornografija mučenja', to so bile grozljivke, kot sta Krvavi hostel in Žaga. Ti filmi so bili odziv na Guantanamo in Abu Grajb, na grozote, ki jih je počela ameriška vojska s političnimi ujetniki oziroma vojnimi ujetniki. Omenim lahko tudi filme, ki jih snemajo s telefoni in koliko se spremljajo, kar seveda govori o voajerizmu."

Več izveste s klikom na spodnjo povezavo.

ZDA 2024: Igor Harb o ameriški družbi prek filmske prizme