V soboto so Rei Hance (prej: Heather Donahue), Joshua Leonard in Michael Williams na studio Lionsgate, ki ima v lasti avtorske pravice za Čarovnico iz Blaira (The Blair Witch Project), naslovili odprto pismo. V njem zahtevajo "retroaktivno in bodoče plačilo deleža dohodkov" od filma iz leta 1999, in sicer "vsoto, ki bi bila enaka tisti, ki bi jim jo zagotovilo članstvo v sindikatu SAG-Aftra". Ko je bil film narejen, "namreč niso bili ustrezno sindikalno zastopani".

"Neizkoriščeno orožje"
Trojica prav tako pričakuje, da bodo lahko ustvarjalno prispevali k vsem nadaljnjim prispevkom k franšizi, ki trenutno šteje tri filme, več romanov, stripov, serijo videoiger in kmalu še nov film. T. i. "reboot" (ponoven zagon) franšize bo studio Lionsgate posnel v sodelovanju s studiem Blumhouse, ki v zadnjih letih stoji za večino najuspešnejših grozljivk.

"Naš film je dobil že dve nadaljevanji in obe sta bili razočaranje," lahko preberemo v pismu. "Mi smo tisti, ki smo ustvarili Čarovnico ... in kot taki vaše edino, doslej neuporabljeno in najmočnejše orožje!"

Tretja zahteva pisma je vzpostavitev letne štipendije v znesku 60 tisoč dolarjev, s katero bi "neznanemu/neuveljavljenemu žanrskemu režiserju pomagali pri nastanku celovečernega prvenca". Številke niso izbrali naključno – tak je bil prvotni proračun Čarovnice iz Blaira, ki je na koncu globalno zaslužila več kot 248 milijonov dolarjev.

Leta 1999 je Čarovnica iz Blaira postala eden najbolj donosnih filmov glede na stroške snemanja v vsej zgodovini: lažni videodnevnik je bil posnet s tresočo kamero "iz roke" in brez vsakih posebnih učinkov (razen če mednje štejete pokanje suhih vejic v ozadju). Prvoosebna pripoved o treh študentih, ki se odpravijo po sledeh lokalne urbane legende o duhu v Marylandu, je temeljila na preprosti predpostavki: v skoraj vsakem izmed nas je vsajen strah pred gozdom ponoči.

Film sta napisala in posnela (takratna) študenta Eduardo Sánchez in Daniel Myrick, ki leta 1993 nista imela drugega kot osnutek na 35 straneh, večino dialogov pa je bilo treba improvizirati. V promocijske namene sta Sanchez in Myrick posnela osemminuten lažen dokumentarec o mitu čarovnice iz Blaira, ki sta ga pospremila z intervjuji z "očividci" in fotografijami (prav tako ponarejenih) časopisnih člankov o fenomenu – in tako počasi začela v ljudi zasajati seme dvoma, ali ni na vsem skupaj le kaj resnice ...

Uradna spletna stran filma na IMDB-ju je v času distribucije filma igralce navajala kot "pogrešane, predvidoma mrtve".

Manj igralski podvig, bolj resnična travma
Snemanje, ki je vsega skupaj trajalo osem dni, se je šele leta 1997 začelo v Nacionalnem parku v Marylandu. Igralska zasedba – Heather Donahue, Joshua Leonard in Mike Williams – so se morali na hitro naučiti upravljati kamere, nato pa so dobili samo listke z navodili, kam v gozd morajo odtavati, in smernicami, kako improvizirati dialoge. Resnična "zabava" se je seveda začela ponoči: producenti so trojico terorizirali z različnimi strašilnimi taktikami ter jih puščali brez hrane in vode.

Tehnika snemanja s kamero "iz roke", ki je pozneje zaradi premnogih posnemovalcev deloma izgubila svojo moč, je bila takrat zelo inovativna. Myrick jo je izbral z razlogom: "Na tak način snemajo vse od novinarskih prispevkov do dokumentarcev; ljudje pomislijo, da je nekaj, kar ni videno zrežirano in dodelano, tudi resnično".

Kampanja, ki je napovedala prihodnost promocije filmov
Po osmih mesecih poprodukcije, v katerih so morali 19 ur posnetkov skrčiti na bolj prebavljivo uro in pol, so The Blair Witch Project premierno predvajali na festivalu Sundance. Pravice za predvajanje je za dober milijon dolarjev odkupil studio Artisan, ki je podprl spletno kampanjo širjenja govoric, da je film posnet po resničnih dogodkih. (Artisan je nato leta 2003 prešel pod okrilje Lionsgatea). Sanchez je že zelo na začetku te eksponentne rasti čarovničinega kulta postavil spletno stran, ki se je razglaševala za najtemeljitejši vodnik po vsem v zvezi z dogodki v Blairu.

Danes se to morda zdi kot popolnoma rutinski, samoumeven pristop, a takrat je Sanchez na svojem področju nedvomno oral ledino. "Edini v ekipi sem imel izkušnje s postavljanjem spletnih strani, dekleta pa tako ali tako nisem imel, tako da pomanjkanje prostega časa ni bilo težava," je povedal v intervjuju leta 2009. "Ustvarili smo celotno mitologijo in postopoma sem pač dodajal vse več podrobnosti."

300 tisočakov od polmilijardnega zaslužka
Ko je v javnost prišla vest, da bodo snemali nov film, je Leonard v objavi na Instagramu razkril, da je vsak od treh igralcev – v zameno za popolno odpoved kakršnim koli avtorskim pravicam – za svoje delo dobil po 300 tisoč dolarjev.

"Tako ponosen sem na naš mali pankrokerski film," je zapisal. "Ampak na tej točki zaznavamo že 25 let nespoštljivosti s strani ljudi, ki so pospravili levji delež zaslužka ... sadov našega dela, kar je odvratno in neotesano."

Boj igralcev podpirata tudi oba režiserja prvega filma. "So dobesedni obrazi fenomena, ki je postal franšiza, in njihovi glasovi in prava imena so neločljivo povezani s Čarovnico iz Blaira," sta zapisala. "Poklanjava se dediščini našega filma, obenem pa verjameva, da si igralci zaslužijo priznanje za svojo trajno povezanost s franšizo."

Direktor studia Blumhouse, producent Jason Blum, je v preteklosti že govoril o vplivu, ki ga je čarovnica iz Blaira imela na cel žanr. "Mislim, da Paranormalno nikoli ne bi nastal, če ne bi pred tem bil Čarovnice iz Blaira."