Čas po drugi svetovni vojni je bil tudi čas hladne vojne, ki je svoj vrhunec doživela v šestdesetih letih, ko je bil odnos med ZDA in Sovjetsko zvezo na dnu. Napetosti so bile vedno večje, obe velesili pa sta s pridom napenjali svoje mišice, pri čemer sta se vse bolj zanašali na svoje orožje, ki je imelo v obliki jedrskega orožja vse bolj črno prihodnost.

Danes z razdalje več kot 40 let lahko situacijo mirno opišemo kot filmsko, a takrat so bili le redki, ki so na vrhuncu nejasnosti (in jasnih groženj) o tem tudi posneli dober film. Najbrž pa je bil Stanley Kubrick edini, ki si je o tem upal posneti črno komedijo. In to kakšno!

Načrt R ne rabi predsednika ...
Zgodba se začne, ko "rahlo bolani" ameriški general Jack D. Ripper (Sterling Hayden) požene začetek vojaške akcije, ki ima za cilj jedrski napad na Sovjetsko zvezo. Ripper pri tem uporabi "Načrt R", ki služi, ko njegovi predstojni - na čelu s predsednikom (v primeru smrti, napada ...) - tega ne more storiti sam. Vojaški častnik Lionel Mandrake (Peter Sellers - prvič) odkrije, da je Ripper napad začel na svojo roko, a generala ne more prepričati, da bi prekinil akcijo.

20 milijonov žrtev? Nič hudega ...
Medtem ameriško vodstvo v Pentagonu želi rešiti nastali položaj. V vojni sobi slišimo in vidimo nekaj res duhovitih/groznih prispodob. Neodločni predsednik Merkin Muffley (Peter Sellers - drugič) nikakor ne najde rešitve. General Buck Turgidson (George C. Scott) bi rad izkoristil situacijo in pri tem slučajnem napadu povsem uničil Sovjetsko zvezo. "Nekaj žrtev bo tudi pri nas, 10 ali 20 milijonov, a zmaga bo naša," je le ena izmed Turgidsonovih neposrednih opazk.

Tudi Sovjeti imajo svojo "obrambo"
Apokaliptično razsežnost nastale situacije pa naznani tudi dejstvo, da so tudi Sovjeti pripravili svoj varnostni sistem. Ta se aktivira v primeru napada na Sovjetsko zvezo in pomeni konec sveta. Predsednik se posvetuje s svetovalcem dr. Strangelovom (Peter Sellers - tretjič), prebeglim nemškim znanstvenikom, ki s svojo podobo in potlačenimi vsebinami le še stopnuje absurdnost situacije do konca.

Vsepovsod simboli erotike
Končni izdelek je čista črna komedija, satira družbeno-političnega dogajanja začetka 60. let. V dobri uri in pol dolgem filmu vidimo eno samo žensko, kar je značilno za večino vojnih filmov. Nekoliko presenetljivo pa je film nabit z erotičnimi vsebinami oziroma namigovanji (jahanje bombe, številne izjave in navsezadnje imena junakov), kar dodatno parodira samo vsebino filma.

Kratke in sladke:
- Stanley Kubrick je želel posneti (resni) film o jedrski vojni. V svojih raziskavah je prebral več kot 50 knjig. Za osnovo je nato vzel knjigo Rdeči alarm Petra Georgea, ki mu je pozneje pomagal tudi pri scenariju. Po nekaj dneh pisanja pa je Kubrick ugotovil, da ima preveč zabavnega materiala, da bi posnel resen film.
- Columbia se je odločila, da podpre film le, če Peter Sellers zaigra v vsaj štirih večjih vlogah. Studio je bil namreč prevzet od Britančevega nastopa v več vlogah v prejšnjem Kubrickovem filmu Lolita.
- Peter Sellers bi moral zaigrati tudi v vlogi majorja "King" Konga, ki mora bombardirati Sovjetsko zvezo. Sellers je najprej nasprotoval, ker se ni čutil dovolj sposobnega, da bi "avtentično" zadel potrebni teksaški naglas. Ko mu je to končno uspelo, pa si je poškodoval gleženj in ni mogel zaigrati potrebnih prizorov.
- Večino filma so posneli v Veliki Britaniji, saj Sellers ni smel zapustiti svoje domovine, ker je bil ravno v času snemanja sredi ločitvenega postopka.
- Film bi moral biti testnemu občinstvu prvič predvajan 22. 11. 1963, redni spored ga je čakal nekaj dni pozneje. A ravno 22. 11. je bil v atentatu v Dallasu umorjen ameriški predsednik John F. Kennedy, zato so s projekcijami počakali nekaj tednov.
- Zaradi atentata v Dallasu so pozneje spremenili enega izmed citatov, "Fant bi se lahko z vsem tem dobro zabaval v Dallasu", kjer so Dallas zamenjali z Vegasom.

Zapuščina
- V ogromno serijah (Simpsonovi, Maska, Sealab 2021 ...) so se spomnili na prizor, ko major Kong jaha bombo.
- Celotni naslov filma je vplival na različne umetnosti (pisatelj Philip K. Dick je eno izmed novel poimenoval Dr. Bloodmoney, or How We Got Along After the Bomb; ena izmed serij Simpsonovih se imenuje $pringfield (Or, How I Learned to Stop Worrying and Love Legalized Gambling ...).

Slavko Jerič
slavko.jeric@rtvslo.si