Leto 1994 je bilo na področju sedme umetnosti izjemno bogato. Pri nagradah je bil najbolj uspešen konvencionalni Forrest Gump, alternativce je navdušila inovativna sestavljanka Quentina Tarantina Šund, nekoliko mimo pa je zaplavala Kaznilnica odrešitve, ki je bila pri kritikih sicer opažena (sedem nominacij za oskarja, a brez enega samega kipca), v kinodovranah pa ni imela pretiranega uspeha, saj je bil proračun (okoli 25 milijonov dolarjev) pokrit izključno zaradi odmevnosti oskarjevih nominacij.

Vrednost rasla iz leto v leto
A Kaznilnica je delovala kot plima. Vedno se je vračala in puščala ob obali vse večji vpliv. Njeno izročilo je šlo iz ust do ust, zaživela je z novimi mediji, tako da danes ne manjka skoraj na nobeni od številnih lestvic "večnih filmov".

Ena redkih uspešnih Kingovih filmskih adaptacij
Za njen nastanek je kriv Stephen King, ki je napisal novelo Rita Hayworth in kaznilnica odrešitve. Z razliko od velike večine preostalih del pa King groze in strahu v kaznilnici ni ustvaril na zunanji ravni (kri), temveč na notranji (zapor in svoboda). Zgodba je pritegnila njegovega znanca in neuveljavljenega režiserja Franka Darabonta, ki je posnel eno od večnih filmskih klasik. Kar je po svoje presenetljivo, glede na to, da velik delež filmskih adaptacij Kingovih del z eno besedo pogori.

V zaporu zaradi dvojnega umora
Kratko o vsebini: Skozi oči kaznjenca Reda (Morgan Freeman) v razponu 20 let spremljamo dogajanje v izmišljeni kaznilnici Shawshank v zvezni državni Maine. Na začetku smo priča dvema pomembnima izhodiščema: glavnega junaka Andyja (Tim Robbins) zaradi dvojnega umora (žene in njenega ljubimca) obsodijo na dve dosmrtni ječi in ga prepeljejo v Shawshank, Red pa ima zagovor na komisiji, ki zavrne njegovo vlogo o predčasnem izpustu.

Andy v luči ostalih
Režiser se pri predstavitvi Andyja odloči za pomemben vidik, saj ga nikoli ne predstavi v prvi osebi, temveč ga vedno predstavlja v luči ostalih likov: knjižničarja, upravnika in sojetnikov, pri katerih prednjači Red. Ostareli kaznjenec, ki z bogatimi zvezami sojetnikom omogoči vse od cigaret pa do posterjev in miniaturnih kladiv, je tista oseba, ki se še najbolj približa Andyjevi osebnosti, a niti sam se ne more po 20 letih dokopati do njegovega jedra.

Zapor ustvari svojo socialno resničnost
Ob koncu bi rad opozoril le na dva vidika. Zapor zaradi svoje objektivnosti (odvzem svobode) in strogih pravil ustvari posebno socialno resničnost, za katero je značilna predvsem odsotnost ženskega sveta. Tako se pogosto ustvarijo odnosi, ki veljajo le v dani situaciji in se povsem razlikujejo od zunanjega sveta. To je še danes eden od glavnih vzrokov izjemno velikega količnika povratnikov v zapore. Tu ne pomaga nobena represija in strokovnjaki še danes ne vedo, kako pretrgati večni krog.

Sporočilo, ki je dozirano na pravi način
Drugi vidik pa je samo sporočilo filma, ki traja skoraj dve uri in pol. Ljudje hlepimo po pozitivnih sporočilih, a pozor: konvencionalne "moralke" ponavadi ustrelijo mimo in povzročijo bolj nasprotni učinek. Kaznilnica odrešitve se poslužuje izjemno počasne naracije, ki od gledalca zahteva potrpljenje, ki pa je na koncu bogato poplačano. S počasno gradnjo likov, postopnega odkrivanja vseh plasti Andyjeve notranjosti in s samim zaključkom tako tudi na simbolni ravni prinaša osnovno sporočilo: upanje je nekaj, na kar se splača čakati - tudi 20 let.

Kratke in sladke
- Enega od jetnikov (Thomasa Williamsa) upodobi igralec Gil Bellows. Ta je nase pozneje opozoril predvsem v TV-nadaljevanki Raztresena Ally, kjer pa mu je bilo ime William Thomas (največkrat so ga klicali Billy).
- Andyjevo celico krasi poster Rite Hayworth, ki je blestela v noir filmu Gilda (1946).
- Frank Darabont si je med snemanjem vsak teden ogledal mojstrovino Martina Scorseseja Dobri fantje, kar je bil tudi eden od razlogov za uporabo Redovega glasu v ozadju.
- Za vlogo Andyja je bil v igri tudi Tom Hanks, ki pa je tisti čas delal v Forrestu Gumpu. Hanks je pozneje zaigral v drugem Darabontovem filmu o zaporih - Zelena milja.
- Darabont je scenarij spisal v osmih tednih. Ta je tako navdušil Roba Reinerja, da ga je za 2,5 milijona dolarjev želel odkupiti. V njegovi različici naj bi glavni vlogi prevzela Tom Cruise in Harrison Ford. Darabont je o ponudbi resno razmišljal, na koncu pa se je premislil, saj je bila zanj to "možnost, da naredi res nekaj velikega".

Slavko Jerič
slavko.jeric@rtvslo.si