Film osvetljuje temno stran nemške kolonialne preteklosti, a je po režiserjevih besedah še kako aktualen tudi danes. Pred skoraj 120 leti so se v današnji Namibiji pripadniki ljudstva Hereri v takratni koloniji nemškega cesarstva Nemška Jugozahodna Afrika uprli kolonialni vladavini. General Lothar von Trotha je upor krvavo zadušil in izdal tako imenovani "ukaz o iztrebljanju", ki se je v zgodovino zapisal kot prvi genocid 20. stoletja.

"Javnost se mora zavedati, da smo bili nekoč kolonialna sila in da smo zagrešili tudi strašne zločine," je ob filmu dejal v Italiji rojeni nemški režiser, ki se v svojih filmih tudi sicer loteva kontroverznih tem. Leta 2015 je v filmu Država proti Fritzu Bauerju povedal zgodbo o nemškem javnem tožilcu Fritzu Bauerju, ki razkrije dokaze, da se nekdanji esesovski častnik Adolf Eichmann verjetno skriva v Argentini. Leta 2018 je posnel film Tiha revolucija o maturantskem razredu iz nekdanje Vzhodne Nemčije, ki z minuto molka med poukom izrazi solidarnost z žrtvami madžarske vstaje leta 1956.

Zgodba o moralnem propadu človeka
V novem filmu z naslovom Der vermessene Mensch (torej Izmerjeni človek oz. Človek v merah; na mednarodnih festivalih se bo film predstavljal v angleškem naslovu Measures of men) Kraume predstavlja zgodovinsko dogajanje iz perspektive storilca. Sledi zgodbi mladega etnologa iz Berlina, ki se odpravi na raziskovalno potovanje v takratno nemško kolonijo, da bi zbiral lobanje za tako imenovano rasno raziskavo. Priča je genocidu, ki so ga med letoma 1904 in 1908 zagrešili nemški vojaki. Vendar kmalu prestopi mejo in ni več le priča dogajanja, ampak se vedno bolj spreminja v storilca. Zgodba govori o "moralnem propadu" glavnega junaka, je za nemški Deutsche welle povedal režiser Lars Kraume.

Koliko zares prisluhnemo lekcijam zgodovine
Režiser ob tem poudarja aktualnost filma. Navsezadnje še vedno obstajajo "znanstveniki in tehniki velikih nemških industrijskih skupin v Afriki, ki izkoriščajo, a prepričujejo, da v državo prinašajo delo. V resnici gre preprosto za nekakšno sodobno suženjstvo," meni Kraume.

Kritike na pomanjkljivost predstavljenih perspektiv
Kritiki cineastu očitajo, da film ne premore več perspektiv, predvsem da v njem ni predstavljen pogled ljudstev Hereri in Nami, zaradi česar predstavlja zgolj nemški pogled na zgodovino. Režiser na kritike odgovarja, da je želel preprečiti kulturno prisvajanje teme in da je med snemanjem filma tesno sodeloval z namibijskimi oblastmi in umetniki.