Je za tradicionalno predoskarjevsko kampanjo blatenja na vrsti Kraljev govor?

Najnovejše v vrsti časovno neverjetno dobro tempiranih "zgodovinskih odkritij"

Colin Firth si je za vlogo jecljajočega kralja, ki mora med drugo svetovno vojno Britance prepričati, da je zaupanja vreden voditelj, prislužil že nekaj nagrad, med drugim tudi zlati globus. Foto: EPA

Ne samo občinstvu, Kraljev govor je všeč tudi kritikom. 'Redko opazna kombinacija umetniškega in zelo gledljivega filma,' je splošni konsenz. 'Glavni vir vitalnosti filma je naelektreni kontrast med čudovito razrvanim monarhom Colina Firtha in slastno predrznim terapevtom Geoffreyja Rusha,' je prepričan recenzent Joe Morgenstern. 'Čeprav nista lahki, obe glavni vlogi igralcema ponudita precej priložnosti, da se pošalita na račun svojega poklica. Colin Firth (ki je deset let starejši - in precej bolj čeden, kot je bil Jurij ob kronanju) je prej že večkrat igral na karto 'jecljajočega Angleža', denimo v Prevzetnosti in pristranosti, a tukaj gre za veliko več kot le prikupen tik; ko zaripne v obraz in škrta z grlom, je videti kot človek, ki se utaplja na suhem,' se je strinjal tudi kritik Varietyja.

Leta 2002 so krožile govorice, da je shizofreni, a genialni matematik John Nash, čigar usoda je bila tema filma Čudoviti um Rona Howarda, ne-tako-zelo-skrit antisemit. Film je na koncu dobil štiri oskarje, tudi tiste za najboljši film, režiserja in prirejeni scenarij.

Spielbergovo Reševanje vojaka Ryana je bilo leta 1998 nominirano za 11 oskarjev. Naknadno je več recenzentov priznalo, da so jih publicisti studia Miramax (ki je tisto leto stavil na film Zaljubljeni Shakespeare) prepričevali, naj izpostavijo zgodovinske nedoslednosti, ki se v filmu pojavljajo. Tudi tokrat je bila kampanja deloma uspešna - Zaljubljeni Shakespeare je dobil oskarja za najboljši film in glavno žensko vlogo, kipec za režijo pa je vseeno končal pri Spielbergu.

Zdi se, da je Colin Firth - še posebej po zmagoslavju na zlatih globusih - po zaslugi vloge "čudovito razrvanega monarha" v Kraljevem govoru na dobri poti do oskarja. To seveda pomeni, da je skrajni čas za metanje polen pod njegove noge.

Colin Firth si je za vlogo jecljajočega kralja, ki mora med drugo svetovno vojno Britance prepričati, da je zaupanja vreden voditelj, prislužil že nekaj nagrad, med drugim tudi zlati globus. Foto: EPA

Kraljev govor je vsekakor ganljiv film, nihče pa se ne pretvarja, da je popolnoma realističen. Navsezadnje ves film kraljice matere niti enkrat ne vidimo s pijačo v roki.

Ben Summerskill

Ne samo občinstvu, Kraljev govor je všeč tudi kritikom. 'Redko opazna kombinacija umetniškega in zelo gledljivega filma,' je splošni konsenz. 'Glavni vir vitalnosti filma je naelektreni kontrast med čudovito razrvanim monarhom Colina Firtha in slastno predrznim terapevtom Geoffreyja Rusha,' je prepričan recenzent Joe Morgenstern. 'Čeprav nista lahki, obe glavni vlogi igralcema ponudita precej priložnosti, da se pošalita na račun svojega poklica. Colin Firth (ki je deset let starejši - in precej bolj čeden, kot je bil Jurij ob kronanju) je prej že večkrat igral na karto 'jecljajočega Angleža', denimo v Prevzetnosti in pristranosti, a tukaj gre za veliko več kot le prikupen tik; ko zaripne v obraz in škrta z grlom, je videti kot človek, ki se utaplja na suhem,' se je strinjal tudi kritik Varietyja.

Leta 2002 so krožile govorice, da je shizofreni, a genialni matematik John Nash, čigar usoda je bila tema filma Čudoviti um Rona Howarda, ne-tako-zelo-skrit antisemit. Film je na koncu dobil štiri oskarje, tudi tiste za najboljši film, režiserja in prirejeni scenarij.

Spielbergovo Reševanje vojaka Ryana je bilo leta 1998 nominirano za 11 oskarjev. Naknadno je več recenzentov priznalo, da so jih publicisti studia Miramax (ki je tisto leto stavil na film Zaljubljeni Shakespeare) prepričevali, naj izpostavijo zgodovinske nedoslednosti, ki se v filmu pojavljajo. Tudi tokrat je bila kampanja deloma uspešna - Zaljubljeni Shakespeare je dobil oskarja za najboljši film in glavno žensko vlogo, kipec za režijo pa je vseeno končal pri Spielbergu.

Britanci se niso še niti dobro naužili zmagoslavja po Firthovi nedeljski zmagi na podelitvi zlatih globusov (dobil je kipec za najboljšo moško vlogo), ko se je izkazalo, da po Hollywoodu (z namenom spodkopavanja kakršne koli Firthove prednosti v boju za oskarja) kroži zgodba o brezčutnem obnašanju kralja Jurija VI. do Judov, ki so poskušali pobegniti iz nacistične Nemčije.

Precej odmeven hollywoodski blogar Scott Feinberg je razkril novico, da se menda pripravlja pobuda za ustavitev morebitne Firthove nominacije s pomočjo članka, ki je v časopisu The Observer izšel pred devetimi leti in ki raziskuje stališče kralja Jurija VI. do izseljevanja Judov. Članek je izhajal iz vladnega dokumenta iz leta 1939, v katerem je bilo zapisano, da je kralj, "ko je izvedel, da se veliko Judov iz različnih dežel na skrivaj pomika proti Palestini, lordu Halifaxu pisal, da je vesel, da se uvajajo ukrepi, ki jim bodo preprečili odhod iz njihovih držav".

"Afera Johna Nasha", 2. del?
Feinberg piše, da je članek v obtok spravil član Akademije filmske umetnosti in znanosti, torej organizacije, ki podeljuje oskarje, in se obenem sprašuje, ali ne gre pri vsem skupaj morda za "koordinirano kampanjo blatenja, za katero stoji nekdo, ki ima pred očmi lastno korist". Če je to res, vsekakor nimamo opravka s precedenčnim primerom: spomnimo se samo Čudovitega uma (2001), biografskega filma o briljantnem matematiku Johnu Nashu, čigar protisemitične opazke izpred mnogo let so začele po spletu krožiti prav v času pred podelitvijo oskarjev, na kateri so zmagoslavje (upravičeno) napovedovali prav filmu Rona Howarda.

"Naključij" je še cel kup ...
Podobnih zgodb o bolj ali manj uspešnih kampanjah blatenja je še cela vrsta: filma The Hurricane (1999) in Reševanje vojaka Ryana (1998) menda nista pravilno prikazala zgodovinskih dogodkov, ki sta jih tematizirala; Bombna misija (2009) naj bi karikirala resnične naloge tehnikov, ki dezaktivirajo eksplozivna telesa na bojišču; scenarija za Dobri Will Hunting (1997) nista zares napisala človeka, ki sta si zanj pripisala zasluge; ustvarjalci Revnega milijonarja so se mačehovsko obnašali do indijskih igralcev v svojem filmu in jih sramotno slabo plačali itd.

Pa ne mislite, da je bilo v "zlatih letih" Hollywooda kaj bolje: ko je bil daljnega leta 1942 Državljan Kane, ki danes velja za enega najboljših filmov vseh časov, nominiran za devet oskarjev, je časopisni magnat William Randolph Hearst, čigar življenjska zgodba je film "navdihnila", prepovedal vsakršno omembo filma v svojih časopisih, uporabil svoj vpliv, da so ga prej umaknili iz kinematografov, in javno blatil Orsona Wellsa. (In navsezadnje se mu je ta križarska vojna še obrestovala: Državljan Kane je dobil le oskarja za scenarij; najboljši film je tisto leto dobil danes pozabljeni How Green Was My Valley).

Če bi bil dokumentarec, bi kraljica pila ...
Če se vrnemo h Kraljevemu govoru: oglasil se je tudi Ben Summerskill, novinar, ki je napisal prvotni članek za Observer, in opozoril, da vse skupaj ne meče niti najmanjše sence na Firthovo vlogo. "Kraljev govor je vsekakor ganljiv film, nihče pa se ne pretvarja, da je popolnoma realističen. Navsezadnje ves film kraljice matere niti enkrat ne vidimo s pijačo v roki," se je še pošalil.

Zgodovinar Andrew Roberts pojasnjuje: "Res je sicer, da je kralj hotel omejiti judovsko izseljevanje v Palestino - ampak v tem je zgolj sledil politiki takratne britanske vlade, pa naj je bila ta zaradi vsega, kar se je takrat dogajalo v Evropi, še tako kratkovidna. Iz tega sklepati, da so bili na britanskem dvoru v tridesetih letih antisemiti, je nesmiselno."

In čeprav zlati globusi veljajo za dobrega pokazatelja, kdo bo približno mesec dni pozneje domov nesel najbolj želeno filmsko nagrado, kar jih je, ne gre za stoodstotno napoved: še posebej v zadnjih letih se obe žiriji radi odločita drugače (lanski zlati globusi so klecnili pred tehnično spektakularnim Avatarjem, medtem ko so se oskarji nagnili v korist vojne drame Bombna misija). No, statistika je kljub vseemu še vedno na strani ujemanja; v 66 letih, kolikor zlate globuse podeljujejo, je kar 45 filmov, ki so dobili globus za najboljši film, pozneje pobralo tudi oskarja v isti kategoriji. Največji odkloni se dogajajo zadnjih deset let, ko je odstotek prekrivanja natančno petdesetodstoten. (V Firthovo korist govori podatek, da je v zadnjih desetih letih šest dobitnikov globusa za glavno moško vlogo dobilo tudi oskarja).

Tudi pri nas bomo "Kralja" videli (in slišali) še pred oskarji
Scenarij za film o očetu Elizabete II., angleškem kralju Juriju VI., ki je moral premagati svojo govorno napako, če je hotel na predvečer druge svetovne vojne z avtoriteto zavladati narodu (na oblast je leta 1936 prišel po nenadni abdikaciji svojega brata), je napisal David Seidler. Režiral ga je Tom Hooper, v naše kinematografe pa prihaja 3. februarja. Za pomoč pri premagovanju jecljanja se kralj obrne na kontroverznega govornega terapevta Lionela (Geoffrey Rush) in kljub čudaškim terapijam se med njima razvije pristno prijateljstvo. Toda začetek 2. svetovne vojne Jurija postavi pred novo preizkušnjo, saj mora s svojim zgledom združiti in opogumiti Britance. Kajti če ima sam težave že z izgovarjavo besed, so za največjega protiigralca na takratni politični šahovnici, Adolfa Hitlerja, značilni "bleščeči, napadalni, tekoči in jasno izraženi" govori ...

Video: Napovednik Kraljev govor na GenSpot.com

Kraljev govor je vsekakor ganljiv film, nihče pa se ne pretvarja, da je popolnoma realističen. Navsezadnje ves film kraljice matere niti enkrat ne vidimo s pijačo v roki.

Ben Summerskill