Višja predavateljica filmskih in medijskih študij na angleški Univerzi Northumbria je o ameriški igralki in njeni legendarni vlogi v Noči čarovnic spregovorila na predavanju, ki ga je imela kot gostja 5. Konference kultnega filma v sklopu festivala žanrskega filma Kurja polt v Kinodvoru. Sama je osvetlila pomen igralske predstave v spregledanem žanru grozljivke, njen kolega Johnny Walker pa se je posvetil statusu britanske grozljivke v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.

Kate Egan je svoje predavanje delno oprla na knjigo The Horror Film (Grozljivka) Petra Hutchingsa, ki je pravzaprav eno redkih teoretskih besedil o filmski grozljivki in igralstvu. V delu se avtor, ki opozori, da je igralska predstava v razpravah o grozljivkah večkrat zanemarjena tema, posveti igralčevi zmožnosti avtentične uprizoritve strahu in groze. Kate Egan se je na predavanju osredotočila na eno najbolj prepoznavnih vlog žanra – Laurie Strode, ki jo v franšizi Noč čarovnic igra Jamie Lee Curtis. Prav ta vloga je igralko leta 1978 izstrelila med zvezde.

Britanska predavateljica je preučila vlogo telesnosti in preseganja binarnosti aktivnost: pasivnost v tej igralski predstavi. Sama razume franšizo kot zgodbo o odraščanju, o "soočenju z resničnim svetom, ki je temačen kraj". Laurie Strode se skozi filme v franšizi razvija in dokazuje, da ranljivost ni šibkost, v spominu pa ostanejo njene nenadzorovane geste in mimika, ki odsevajo nemoč, paniko in grozo, a hkrati nadzorovane poteze samoobrambe in odločnosti, je povedala predavateljica. Igralkini intenzivni telesni odzivi ali uporaba glasu lahko predstavljajo klic na pomoč ali neomajno odločnost. Primer zadnjega je na primer kultni stavek "stori, kar ti pravim".

Grozljivke v filmskem svetu veljajo za manjvreden žanr, vloge v takšnih filmih pa naj bi temeljile zgolj na konvencijah, a večkrat prav te spodkopavajo, je povedala predavateljica.

Ni pametno hoditi v klet
"To ni dober film, je pa zelo zanimiv," pravi izredni profesor na oddelku za humanistiko na univerzi Johnnyja Walkerja o grozljivki Ne odpiraj pred božičem (Don't Open till Christmas). Film iz leta 1984 je postal svetovna uspešnica in prav njegov producent Steve Minasian je oče znamenitega nasveta grozljivk, da ni modro hoditi v klet, vendar k njegovi dediščini se še vrnemo. Walker je v svojem predavanju posvetil predvsem obdobje 80. let prejšnjega stoletja, ko je na prvi pogled v britanski produkciji grozljivk zazevala luknja po začasnem zatonu ikonične produkcijske hiše Hammer Films leta 1979. Vendar pa so takrat, v obdobju razmaha videokaset, nastali številne britanske grozljivke ali eksploatacijski filmi, ki so doma in v tujini dosegali različne ravni uspeha, med njimi je prav film Ne odpiraj pred božičem (Don't Open till Christmas). Ne odpiraj pred božičem vsebuje vse tipične prvine grozljivk slasher, vključno z glasnim dihanjem in dolgimi prizori iz perspektive morilca.

Britanski filmi so najboljši, ko se ne trudijo biti Hollywood
Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila obdobje grozljivk, ki so nagovarjale le nekatere gledalce, medtem ko je britanska grozljivka v naslednjem desetletju namenjena širšemu občinstvu, pravi. "Britanski filmi so najboljši, ko se ne trudijo biti Hollywood," meni Johnny Walker.

Dogodek je povezoval Russ Hunter, višji predavatelj filmskih in televizijskih študij na Univerzi Northumbria, ki domuje v mestu Newcastle na severu Anglije.